Pisma zanamcem: Oprostite nam

Saša Britovšek Saša Britovšek
15.03.2024 19:20

Kaj zapuščamo prihodnjim generacijam, se sprašujejo kritični misleci in znani slovenski družboslovci v monografiji Pisma zanamcem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prodekan Filozofske fakultete Sašo Jerše, urednica Ksenija Vidmar Horvat, Gregor Moder, Spomenka Hribar, Renata Salecl, Slavko Splichal in Rudi Rizman.
Saša Britovšek

Ko je nastala ideja za knjigo, ki so jo včeraj predstavili na ljubljanski Filozofski fakulteti, še ni bilo vojne v Ukrajini, v Gazi in pandemija je šla h koncu. V okviru programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju so pod vodstvom profesorice in urednice Ksenije Vidmar Horvat slovenske kritične mislece povabili, naj spregovorijo prihodnjim generacijam, saj živimo v času dramatičnih preizkušenj, planetarnih izzivov in katastrofičnih napovedi. Spremljamo krizo demokratičnega reda, kopičenje vojaških spopadov, genocide in zaton temeljnih človekovih pravic. Da bi mladim generacijam omogočili nov razmislek o svoji prihodnosti, so se po zgledu Petrarce tudi domači misleci odločili za pisanje pisem. Nastala je knjiga Pisma zanamcem.

Med enajstimi imeni z raznolikimi ozadji, statusi in karierami sta pisali sociologinji in filozofinji Spomenka Hribar ter Renata Salec, igralka Milena Zupančič, antropologinja Svetlana Slapšak, pisatelj in režiser Goran Vojnović, komunikolog Slavko Splichal, politolog Rudi Rizman, filozof Gregor Moder, scenarist in režiser Miran Zupančič ter novinarja Branko Soban in Ervin Hladnik Milharčič.

Spomenka Hribar je v svojem pismu razmišljala tudi o opravičilu: "Razmišljala sem o odgovornosti moje generacije in tudi malo mlajše do generacije najmlajših. Naredila sem sestop od skrajnega moralizma z nasvetom 'bodite pridni, pošteni, delajte' do spoznanja, ko rečem: 'Žal mi je. Obžalujem, da vam zapuščamo tak oskrunjen svet. Toliko slabega.'"

"Pisal sem pismo otroku, ki se takrat še ni rodil. To je moj vnuk Jurij, ki je zdaj star eno leto in dva meseca. Skozi to pisanje sem mu želel posredovati par modrosti prednika, če mu bodo morda kdaj koristile," je o svojem osebnem pismu zanamcu povedal Miran Zupančič.

Filozof mlajše generacije Gregor Moder je nalogo današnje generacije videl kot prejeti izziv, vreči kocko ... Pisal pa je zato novi Antigoni. "​Sofoklesova Antigona nagovarja v bistvu neki čas, ki terja spremembo, ki je poln notranjih protislovij. Ta pa se razrešijo skozi dejanje, ki pride iz sveta samega. Zdi se mi, da smo mogoče v nekem podobnem položaju tudi danes. Da se sprehajamo od enega protislovja do drugega in da dejansko ne vidimo nobene rešitve. Ni pričakovati, da bo rešitev prišla od nekod zunaj. V tem smislu sem v svojem tekstu stavil na neko novo Antigono, na nekoga morda od naših zanamcev, ki bo našel način, kako vendarle znotraj tega sveta sprožiti spremembo, ki jo svet potrebuje," je na otvoritvi razstave ob izidu monografije razmišljal Moder.

Ko se je urednica Ksenija Vidmar Horvat spominjala nastajanja knjige, je izpostavila: "Potem nas je udarilo novo spoznanje, da 21. stoletje ne bo stoletje miru in zagotovo ne stoletje brez kriz." Morda pa je čas vendarle orodje, s katerim družbe obvladujejo in urejajo svojo stvarnost, in sicer tako svojo sedanjo stvarnost kakor svojo preteklost in prihodnost, je zaključila urednica in pedagoginja, ki je s Pismi zanamcem tudi Sloveniji namenila opomin in izročilo v času, ki se je, po njenih besedah, celo humanizmu začelo odrekati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta