Pred dnevi je lenarški župan mag. Janez Kramberger prejel pismo občana Bojana Juga, v katerem ga ta opozarja na spomenik, ki stoji na lenarškem Trgu osvoboditve in "ne sodi v današnjo demokratično državo". V pismu je med drugim zapisal: "Spoštovani župan g. Kramberger, tako mene kot vsakega, ki pride v vašo občino, zbode v oči spomenik na trgu, ki so ga postavili v času totalitarizma, torej v času komunističnega režima. Ob spominu na ta čas vsaj tiste, ki smo bili zatirani kot slovenski domoljubi, kar spreleti srh ob tej skulpturi, še posebej ob napisih, ki so na njej. Vsepovsod po demokratično urejenih državah so takšne spomenike odstranili. Kaj pa pri vas? Več kot 30 let je minilo od osamosvojitve, zato bi že bil skrajni čas, da ta spomenik odstranite s trga."
Župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger je na očitke, da je Lenart zapisan preteklosti in da niso nič naredili, da bi te stvari spremenili, odgovoril zelo konkretno. Ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije so na pobudo in z glasovanjem občinskega sveta mestni park v Lenartu poimenovali po dr. Jožetu Pučniku. V park so postavili umetniško delo kiparja Andreja Grabrovca - Gaberija, na podstavek pa zapisali Pučnikove besede: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." Ob 30-letnici samostojnosti Republike Slovenije so v centru Lenarta postavili steber slovenske državnosti in na njegov vrh umestili umetniško delo. Na steber so zapisali: "Ena je mati, ena je domovina. Pesmi so ostale tihe priče zgodovine slovenskega naroda." Občina Lenart je v mestnem parku dr. Jožeta Pučnika postavila tudi spomenik braniteljem domovine 1991. in še pred tem tudi spominsko ploščo v čast Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) na zgradbi nekdanje postaje milice in štaba TO. Spominsko ploščo je leta 2008 ob stoti obletnici ustanovitve dobilo društvo Sokol in že leta 1995 ob 50. obletnici smrti nekdanji lenarški sodni starešina in kronist dr. Ožbolt Ilaunig. Novembra letos jo bo dobil še slovenski odvetnik, sokolski voditelj in nekdanji lenarški župan dr. Milan Gorišek. Na lenarškem pokopališču sta spomenika padlim partizanom in slovenskim izgnancem med nemško okupacijo 1941–1945. Obnovljen je bil spomenik NOB v Voličini in še nekaj spomenikov žrtvam vojne 1941–1945 in zaradi nje, vključno s spomenikom vsem žrtvam povojnih pobojev v taborišču Hrastovec leta 1945. Spomenik stoji v bližini enega od morišč.
Spomenik NOB, ki naj bi bil za nekatere sporen in bi ga "bilo treba s Trga osvoboditve v središču Lenarta odstraniti", je bil slovesno odkrit leta 1976. Občina Lenart ga je pred leti pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovila. Pred obnovo se je župan mag. Janez Kramberger pogovarjal z akademsko kiparko Vlasto Zorko Tihec, ki je spomenik izdelala. Povedala mu je, da je ponosna na to svoje delo in da z napisi, ki so pripisani ob njegovem dnu, nima nič. Gre za štiri besede oziroma besedne zveze, in sicer: NOB, svoboda, samoupravljanje in revolucija. Župan je ob zadnjih pobudah za njegovo odstranitev komentiral, da sta dve gesli (NOB in svoboda) zanj nemoteči, "preostali dve (samoupravljanje in revolucija) pa nam vsekakor nista v ponos, a sta odraz svojega časa, iz česar se konec koncev lahko tudi kaj naučimo". Za portal Ovtar24.si je še povedal, da kot župan ne bo vodil nikakršnih aktivnosti za odstranitev tega umetniškega dela, in poudaril, da bi morali biti tudi v času kampanje za evropske volitve osredotočeni na prihodnost in ne na preteklost.
Spomenikov se ne podira, ne odstranjuje in še manj ruši, ker so del naše zgodovine. Kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden sedanjosti in nima prihodnosti. Spomenik NOB je del novejše zgodovine središča Slovenskih goric in naj to tudi ostane. Govoriti o demokraciji, hkrati pa nestrpno rušiti vse poti, ki vodijo do nje, je nedemokratično, nestrpno in vodi do nepotrebne delitve med ljudmi. Delitev in poglabljanja že sicer prevelikega novodobnega narodnega razkola nam res ni treba. Zdaj je čas za strpnost, za kulturni dialog, za spoštovanje drugačnosti in temeljnih človekovih pravic in svoboščin slehernega državljana in državljanke Republike Slovenije.
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah
