Enačenje pomoči napadeni Ukrajini, ki se brani po brezobzirnem napadu s "specialno operacijo" na samostojno, suvereno, neodvisno državo, članico OZN, ki jo priznava tudi Ruska federacija, s "financiranjem nove vojne" je veliko sprenevedanje in natolcevanje podpisnikov. Ali ni bila Hitlerjeva zasedba Sudetov v začetku druge svetovne vojne zgled, ki nakazuje nadaljevanje tega konflikta? Tudi firer je zanikal nadaljnje ambicije, za katere pa danes vemo, kam so nas pripeljale. Kdo danes lahko garantira, da se zgodovina ne bo ponovila, saj se je vojaški proračun Ruske federacije enormno povečal, na preko deset odstotkov BDP.
Merodajne mednarodne institucije, ki nadzirajo kršenje človekovih pravic v državah po svetu, v Ukrajini niso zaznale kršenja človekovih pravic, kakor namigujejo podpisniki. Zelo me moti, da pomoč pri obrambi 40-milijonske napadene države podpisniki razumejo kot hujskaštvo in financiranje vojne.
Ob izdaji slovenskega izvoda Ustanovne listine OZN je profesor mednarodnega prava dr. Danilo Türk zapisal, da je ustanovitev OZN največ, kar si je človeštvo do danes izmislilo.
Po razpadu Sovjetske zveze se je veliko njenih nekdanjih republik odločilo za referendume in samostojno pot. Tudi Ukrajina je leta 1991 izvedla referendum in velika večina Ukrajincev je podprla samostojnost, tudi na Krimu. Leta 1994 je Ukrajina z Rusko federacijo in sopodpisniki podpisala Budimpeški memorandum, s katerim se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju v zameno za celovitost v obstoječih mejah, vključno s Krimom. Ukrajina je danes suverena samostojna država, članica OZN, ki so jo priznale vse članice, vključno z Rusko federacijo, Belorusijo in celo Severno Korejo.
Agresija Ruske federacije na Ukrajino je očitno kršenje Ustanovne listine OZN in obilice mednarodnih pogodb in zavez. Po razpadu Sovjetske zveze je bil Nato v zatonu in evropska vojaška industrija je bila odločno zanemarjena. Po napadu Ruske federacije na Ukrajino se je Nato poenotil in okrepil. Tudi evropska vojaška industrija se je morala prilagoditi novim razmeram in občutno povečuje proizvodnjo. Nove razmere so vse države prisilile v reorganizacijo obrambnih strategij in povečanje vlaganj v lastno obrambo. Nato ne novači novih članic, te morajo zaprositi za članstvo.
Tako je morala storiti tudi Slovenija in Slovenci smo se na referendumu z veliko večino odločili za Nato. Po večstoletni nevtralnosti sta se lani za članstvo v Natu odločili tudi Švedska in Finska.
Ob nedavnem vrhu Nata v Washingtonu so se predstavniki 32 držav članic, ki predstavljajo skoraj milijardo prebivalcev, odločili za nadaljnjo podporo Ukrajini proti agresorju, enako pa tudi Evropski parlament in nova predsednica Evropske komisije.
Slovenske obrambne zaveze imamo zapisane v 124. členu Ustave Republike Slovenije, kjer piše tudi, da izvajanje obrambe, vrsto, obseg in organizacijo obrambe potrjuje in nadzira Državni zbor RS. Tudi druge mednarodne zaveze mora sprejeti in potrditi DZ.
Predstavnik podpisnikov tega pisma in verjetno tudi sosnovalec tega pisma, gospod dr. Uroš Lipušček, je na nedavnih evropskih volitvah volivcem v grobem predstavil pobudo podpisnikov. Volivci smo z zadržkom sprejeli njegove argumente in mu namenili na teh volitvah minimalno podporo (2,21 odstotka).
Stališča, ki jih je dr. Robert Golob zagovarjal v Washingtonu, so stališča 32 držav in tudi stališča Evropske komisije, Evropskega parlamenta, slovenske vlade, slovenskega DZ in predsednice države ter vrhovne poveljnice Slovenske vojske. Močno dvomim, da bi 32 predstavnikov držav članic Nata ne poznalo argumentov in groženj, ki jih navajajo podpisniki pisma, saj imajo vse države v te namene obsežne službe, štabe in agencije z obilico strokovnjakov, ki spremljajo razvoj zapletenih dogodkov v globalnem in hitro se spreminjajočem svetu in - upam - sprejemajo prave in odločilne rešitve in korake. V zgodovini so se vedno oblikovali in razpadali koalicije in zavezništva, v religioznih vojnah koalicija katolikov proti koaliciji protestantov, koalicija proti Turkom, koalicija proti Napoleonu, koalicija antante in centralnih sil v prvi svetovni vojni, zavezniki v drugi svetovni vojni, Nato in Varšavski pakt po drugi svetovni vojni. Menim, da bo tako tudi v bodoče in se bo potrebno temu prilagajati. Ankete kažejo, da se podpora Natu med Slovenci spreminja, vendar je še vedno več kot 60 odstotkov tistih, ki podpirajo članstvo v Natu, kot tistih, ki zagovarjajo izstop iz Nata. Do danes še nihče ni podal pobude za referendum za izstop iz Nata in pričel zbirati potrebnih podpisov. Pisanje pisem ni dovolj za konkretizacijo pobud.
Izzivi in grožnje, gospodarski in politični premiki, ki jih navajajo podpisniki, bodo predvsem izziv za novi Evropski parlament in komisijo ter novo vodstvo Nata, saj presegajo dimenzijo Slovenije in tudi dr. Roberta Goloba, vendar kljub temu tudi za Vlado RS.
Jordan Kodermac, stotnik, Solkan
