Srečko Klapš
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v javnem pismu članom, ki ga objavljamo v celoti, iz prve roke pojasnjuje ozadje zgodbe, ki meče slabo luč na podjetje, v katerem je zaposlen (Slovenske industrije jekla) in posredno tudi na GZS, kar ga še posebej boli.
"Predvsem zato, ker so nekateri zlorabili to zgodbo za diskreditacijo mene kot predsednika GZS, ki se je v tej funkciji vedno boril za dobrobit gospodarstva in nikoli za korist enega podjetja. Očitki, da sem po eni strani državo pozival k pomoči gospodarstvu vedoč, da je naše podjetje v letu 2022 poslovalo izjemno dobro, so milo rečeno smešni. V več javnih nastopih sem ravno to poudarjal, da ne moremo soditi kondicije gospodarstva po rezultatih poslovanja iz leta 2022, ker je v lanskem letu večina podjetij dobro poslovala. Lani nas namreč cene energentov še niso prizadele, saj nas je večina podjetij imela zakupljeno električno energijo v okviru starih, ugodnejših pogodb. Opozoril pa sem, da bodo podjetja imela težave v letu 2023, saj so podjetja podpisovala konec lanskega leta pogodbe, ki so bile nekajkrat dražje od cen, ki so jih plačevala do tedaj.
Drugič, opozorila za ukrepanje so temeljila na strokovnih podlagah GZS, predvsem glede upadanja industrijske proizvodnje, kar nam danes statistika pritrjuje: od novembra lani do aprila letos je v nekaterih panogah upadla celo za 20 odstotkov. In ni naključje, da so največji padec doživele prav energetsko intenzivne panoge.
In tretjič, vse zahteve za ukrepanje smo vladi posredovala skupaj vsa delodajalska in gospodarska združenja in ne le Tibor Šimonka.
Predsednik GZS zastopa interese vseh članov zbornice in celotnega gospodarstva, tudi v primerih, ko bi bili ti interesi v nasprotju z interesi podjetja, iz katerega izhaja. To je njegovo poslanstvo in to je njegov mandat. Zato sem v primeru pomoči države zaradi energetske draginje vedno, in to vse od septembra lani pa vse do danes, zagovarjal kapico na ceno energentov. To bi bil najbolj enostaven, pregleden in enakopraven mehanizem, ki bi vsem podjetjem v državi zagotovil enaka izhodišča. Namesto tega imamo danes celo vrsto nezadovoljnih podjetij, tista z zamejeno ceno, ki si mimogrede lahko izplačujejo dividende in nagrade, ne morejo pa koristiti inštrumenta čakanja na delo. Energetsko intenzivna, ki nimajo zamejenih cen in so morala zaprositi za pomoč ter se odreči dividendam in nagradam. In še celo vrsto drugih anomalij, ki jih ne bom tukaj našteval, saj smo jih delodajalske in gospodarske organizacije podrobno pojasnile predstavnikom vlade v zadnjem dopisu z marca letos, na katerega smo dobili odgovor po skoraj treh mesecih!
Tistim, ki so vam osnove korporativnega upravljanja poznane, ni potrebno razlagati, kdo v podjetju ima zadnjo besedo pri izplačilu dividend. Seveda lastniki. V SIJ d.d. smo skrbno preučili zakonodajo, ki pravzaprav izhaja iz prakse v času corona krize. Tudi takrat, tako kot danes, so povezane oziroma krovne družbe izvzete iz te omejitve. Zato je odločitev skupščine delničarjev SIJ d.d. zakonita in legitimna. Kot velik spodrsljaj bi si štel v primeru, če bi katera od naših hčerinskih družb, ki je prejela pomoč države, izplačala dividende. Vendar ni bilo tako. Zato ne morem sprejeti očitka o moralni spornosti take odločitve. Država je to možnost zapisala v zakon. Pika. In s tem postavila v enak položaj slovenske in krovne družbe s sedežem v tujini.
Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cene energije ima že v izhodišču zgrešeno ime. S tem se razumeva, da so podjetja prejela pomoč države. Po drugi strani pa se v primeru podjetij, ki imajo zamejene cene energentov, to ne razume kot pomoč, ampak kot zagotavljanje konkurenčnih pogojev. In prav za to smo se borili, ko smo zahtevali kapico, ne za pomoč, ne za subvencije, ne za helikopterski denar, ampak za konkurenčne pogoje kot jih imajo naši konkurenti v tujini.
Ker je za izplačilo dividend v SIJ d.d. glasoval tudi SDH, ki v imenu države upravlja z državnimi deleži v podjetjih, so morali tisti, ki so načrtovali mojo diskreditacijo hitro poiskati še enega grešnega kozla. In so si izmislili zgodbo o nagradah. Povsem človeško je, da ko te prepričujejo, da si je nekdo pospravil v žep milijonske nagrade, si omamljen od vseh ničel težko pozoren na dejstva. Številke, ki so prišle v javnost, so podatki iz javno objavljenega letnega poročila družbe SIJ, v katerih jasno piše, prvič, da ne gre samo za nagrade, ampak za prejemke, ki vsebujejo bruto plače, izplačana povračila stroškov v zvezi z delom in bonitete. Poleg tega so znotraj teh stroškov zajeti prejemki več kot 20 oseb in ne le pet predstavnikov poslovodstva, kot so zmotno navajali mediji. Kar pa je še bolj pomembno – to izplačilo je bilo izvedeno sredi leta 2022, torej preden je zakon o pomoči gospodarstvu sploh dobil prve obrise. Lahko vam tudi podrobneje razložim, da je delno šlo za izplačilo, ki je bilo dogovorjeno in potrjeno že leta 2019, ampak ga zaradi izbruha epidemije covida in s tem povezane negotovosti nismo izvršili.
Rad bi se opravičil vsem vam, spoštovane članice in člani GZS, da je naša zbornica postala kolateralna škoda zgodbe, ki je uperjena v prvi vrsti proti meni osebno, tudi zato, ker sem se postavil za glasnika slovenske industrije. Ni skrivnost, da mnogi gledajo na to industrijo kot umazano, kot nebodigatreba. Kar jasno izhaja tudi iz osnutka NEPN, ki je to industrijo povsem zanemaril. Hkrati pa ne ponujajo nobene alternative tem panogam, ki predstavljajo več kot 73.000 zaposlenih oziroma skoraj tretjino zaposlenih v Sloveniji.
Srčno upam, da sem vam že v prejšnjem mandatu na tej funkciji dokazal, da delujem transparentno in v interesu zbornice. Zato ste mi tudi zaupali nov mandat. In z veseljem bom odgovoril na kakršno koli vprašanje, tako na organih zbornice kot vam osebno, v kolikor me boste kontaktirali. Naredil bom vse, da ta primer ne bo vnesel razdora med člani in da bomo še naprej odločen in stabilen glas gospodarstva."
Z lepimi pozdravi, Tibor Šimonka, predsednik GZS
