"Kot zdravnik sem veliko razmišljal o cepljenju in vsem, kar se dogaja okrog njega. Nikoli si nisem mislil, da se bom kadarkoli v svoji karieri toliko ukvarjal s komunikacijo in prepričevanjem, ali je nekaj dobro. Ko se je zgodila korona, je bila luč na koncu tunela cepivo, ki nas bo vrnilo v običajne tire. Z upanjem smo spremljali napredek znanstvenikov, nihče pa ni pravzaprav pomislil, da se bomo ukvarjali s prepričevanjem, ali to cepivo sploh vzeti. In tukaj smo. Polni skepticizma, najrazličnejših teorij. Ne bom vas žalil, da ne veste, kaj je dobro za vas. Ne bom se spuščal v najrazličnejše ukrepe, zakaj, do kdaj. Vem pa nekaj. Naredili smo, kar smo morali narediti, da bi obvarovali vas in vaše najdražje pred najhujšim. Še vedno verjamem, da delamo to. Še vedno verjamem, da smo Slovenci sposobni videti širšo sliko in najti kredibilne informacije," v odprtem pismu piše Boštjan Kersnič, v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto.
"Kljub temu, da smo priča poplavi najrazličnejših strategij v povezavi s cepljenjem, se nobena v resnici ni dovolj dobro obnesla, da bi imeli dovolj visoko precepljenost. Nismo še na točki, ko bi lahko v miru pričakali naslednji val in ga celo spremenili v sezonsko nihanje respiratornih okužb. Osebno nisem pristaš represivnih metod, kot jih uvajajo nekatere evropske države. Grobo in represivno ni prava pot. Prava pot so informacije, preverjena dejstva, stimulativne metode in odprta diskusija. Najti je potrebno tisto, kjer boste do pravilnih zaključkov prišli sami, s tem, da smo vam na razpolago.
Jutri vas lahko doleti diagnoza, ki bo veliko hujša od tega, da ste se odločili za cepivo. Lahko bi vas pozdravili, če bi do nas prišli pravočasno, pa niste mogli.
Zadnjih nekaj mesecev imamo v bolnišnici precejšen kaos. Posledice epidemije so na prvi pogled prešle, vendar pa smo med časom epidemije praktično zaustavili program specialističnih ambulant, ki pa je bil steber stabilnosti slovenskega zdravstva. Na tej točki ne bomo ocenjevali, kaj vse je s sistemom narobe. Veliko lahko izboljšamo, vendar tudi vse ni tako slabo. Dejstvo je, da je bila učinkovitost sistema pred epidemijo vsaj 2-kratnik učinkovitosti med epidemijo, predvsem za internistiko. Tudi preostali del zdravstva se je v najhujšem valu vsaj delno ustavil, razen seveda, najnujnejših urgentnih primerov. Samo predstavljamo si lahko, da so slikovne diagnostike, laboratorij in ostale stvari bili zdesetkani, kar v kruti praksi pomeni izgubljena življenja. Vsi tisti, v katerih je takrat tlela še ozdravljiva bolezen, so za nas izgubljeni. In poti nazaj ni.
Prerazporeditev kadra je bila narejena na podlagi ministrstva za zdravje in je bila odrejena glede na lokacijo bolnic in število prebivalstva. Jasno je bilo, da smo gasili požar. In tam kjer je močno gorelo, smo gasili. Tistega, kar je tlelo, nismo imeli možnosti niti opaziti. Epidemija nam je pokazala mnogo obrazov. Tako dobre kot tudi take, ki bi jih radi čim prej pozabili. Na eni strani velika kolegialnost zaposlenih v zdravstvu, ki so nesebično pomagali pri opravljanju svojega poslanstva in so v bolnišnici ostali tudi nad 300 ur na mesec. Vem, rekli boste, da bi tudi vi za tako visoke dodatke. V to debato se ne bom spuščal, rekel bom samo to, da zame osebno nič ne more nadomestiti mirnega spanca in objema moje družine. Vsak mora na koncu tudi sebi položiti račune in, verjeli ali ne, tudi zdravniki smo iz mesa in krvi in ne ekonomsko nenasitni roboti.
S tem pismom ne bom rešil vseh problemov. Ne bom jamral, kako lahko odhod štirih kolegov zamaje našo ustanovo in kdo vse je odšel h koncesionarjem. Vsi smo utrujeni od metanja žogice, radi bi delali to, za kar smo se šolali, to pa je, da bi pomagali in zdravili ljudi. Ne samo korone, na svetu je še marsikaj drugega, to še predobro veste vsi, ki se prebijate skozi čakalne vrste. Če grem še korak dlje, nas ne smatram za bogove in ne trdim, da je medicina vsemogočna. Vendar znamo pozdraviti veliko in v prihodnosti bomo še več. Življenjska doba se podaljšuje in iz dneva v dan lahko rešimo več tistega, zaradi česar smo v preteklosti umirali. Pustite nam torej, da naredimo tisto, kar znamo. V ambulantah in diagnostiki. Zato, da bodo lahko srčne bolezni pravočasno prepoznane, karcinomi ugotovljeni in zdravljen visok krvni tlak.
Zatorej, spoštovane državljanke in državljani, vaša neizpodbitna pravica je, da se zaradi strahu ne cepite, vendar premislite, ali se ne boste cepili zato, ker ste podlegli neki 'anticepilski teoriji', ali vaša odločitev temelji na konkretnih dejstvih. Nismo prvič v epidemiji in tudi zadnjič ne. Nikoli ni in ne bo enostavno in nikoli nobena odločitev ne bo niti dobra niti prava za čisto vse. Mora pa biti dobra in prava za večino.
In dovolj je obnašanja, da na svetu obstaja samo korona. Jutri vas lahko doleti diagnoza, ki bo veliko hujša od tega, da ste se odločili za cepivo. Lahko bi vas pozdravili, če bi do nas prišli pravočasno, pa niste mogli. Ali je to res prava pot? Želim si normalizacije, kjer ne bom gasil požara v intenzivni enoti, ampak se bom lahko v ambulanti posvetil vaši babici, stricu ali teti in jim svetoval potrebno diagnostiko oz. napisal zdravila, ki jim bodo pomagala, da bodo še naprej kvalitetno živeli. Naj prevlada razum. Hvala vsem, ki ste se cepili. Hvala tudi vsem tistim, ki se še boste!"
