(ODZIVI) Slovenske merilne naprave za Naso, SpaceX in Caterpillar bodo dražje. Han: Posledice črno na belem, nato ukrepi

"Čeprav smo upali, da ameriški predsednik Donald Trump ne bo potegnil tako drastičnih ukrepov, so danes carine dejstvo. Menim, da trgovinske vojne in protekcionistične ovire ne pomagajo nobeni ekonomiji. Vlada bo naredila analizo, kaj ti ukrepi pomenijo za slovensko gospodarstvo in oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU. Nisem prepričan, da ta trenutek, kot zatrjuje predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, gre vse v pravo smer, toda počakajmo, da bomo imeli na mizi vse posledice črno na belem, kaj pomenijo carine za slovensko in evropsko gospodarstvo, ter šele potem sprejemali ukrepe. Če se bo le dalo, menim, da se bo treba usesti za mizo in se dogovoriti za normalno delovanje gospodarstev brez trgovinskih ovir, z ene ali druge strani," se je po seji vlade za Večer, odzval gospodarski minister Matjaž Han.  

Dodal je še, da bodo carine skozi dvige cen in inflacijo prizadele tudi ameriško gospodarstvo, negativno pa bodo vplivale tudi na druge dele sveta, kjer so doslej tekli trgovinski tokovi. "Slovenija je bila tudi zaradi tega proti uvedbi carin za uvoz kitajskih električnih avtomobilov v EU, ker smo takrat ocenili, da je to slabo za naše gospodarstvo. Seveda pa ne smemo nobene poteze potegniti prehitro, da te težke situacije še ne poslabšamo, zato je ključno, da se dogovorimo za čim bolj enoten odgovor na ravni EU," še meni Matjaž Han.

Carine, ki jih je za uvoz z vsega sveta napovedal ameriški predsednik Donald Trump, bodo pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno, opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in dodajajo, da so posledica teh lahko tudi odpuščanja. "Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopamo v OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi," ocenjujejo v OZS.

Carine bodo imele zagotovo negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo, so še prepričani.

Ocenjujejo, da bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselile na ameriški trg, a imajo tudi tam, tako je slišati od podjetij, številne izzive zaradi delovne sile. Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa. Druga možnost pa je strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge.

Tudi v Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji – AmCham Slovenija izražajo obžalovanje ob odločitvi Donalda Trumpa, ki je napovedal obsežen paket tako imenovanih recipročnih carin. "Poudarjamo pomen odprtega dialoga in sodelovanja, saj unilateralni in protekcionistični ukrepi predstavljajo resno tveganje za predvidljivost globalnega poslovnega okolja in dolgoročno škodijo vsem deležnikom, vključno z ameriškim gospodarstvom in gospodinjstvi," so jasni v AmCham Slovenija.

"Te nove carine, skupaj z morebitnimi povračilnimi ukrepi EU, lahko med najpomembnejšima trgovinskima in investicijskima partnericama povzročijo stanje, ki bo škodovalo obema stranema. Predvsem pa gospodarstvu in blagostanju ljudi," opozarja Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.

Boris Debelak, predsednik uprave skupine Cablex, ki ima po svetu 18 podjetij in na petih kontinentih, se nam je oglasil na službeni poti v Srbiji. Cablex v ZDA izvaža kabelske snope za belo tehniko Bosch.

"Carine bodo seveda vplivale na izvoz naših produktov v ZDA. Sicer ta ni zelo obsežen, izvažamo za od 5 do 7 milijonov evrov, a smo imeli ambiciozne načrte tja izvažati tudi iz naših tovarn v Mehiki in v Aziji. Danes natančno danes težko povem oceno vplivov, iz Evrope so doslej imeli skoraj nič carin oziroma 2,7 odstotka, sedaj pa bo to 20 odstotkov. Koliko se bodo lahko kupci prilagodili, še ne vemo.

Pričakujem, da bo ameriški predsednik Donald Trump, kot vedno doslej, nekaj rekel in nato spremenil, nisem prepričan, da bo to končna verzija carin. Zdaj je udaril kar po vseh. Iz Slovenije s tako carino tja izvoza ne moremo nadaljevati v takem obsegu, ima pa Bosna in Hercegovina 10 odstotkov carine, tako da imamo opcijo izvažati iz Bosne. Prilagodili se bomo kot vedno doslej, ker je udaril tudi po Aziji, nam tudi izvoz od tam zdaj omejuje. V ZDA izvažamo tudi iz Kitajske, zaradi slabših pogojev smo razmišljali tudi, da bi podjetje postavili še na Tajskem, ki je imela nič odstotkov carine, ampak to lahko naše odločitve zdaj spremeni in ne verjamem, da bomo vztrajali pri tem načrtu," je povedal Boris Debelak, Korošec na čelu Cablexa.

Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji: Večjih pretresov ni pričakovati

Da bo uvedba carin posredno vplivala na njihov posel, saj ima vsak tak ukrep določen vpliv, pravi tudi direktor Orodjarne Imenšek Boštjan Imenšek. "Če se bo nemška avtomobilska industrija, ki je že dotolčena, morala soočiti še z dodatnimi carinami s strani Amerike in morebiti tudi Kitajske, se bo to poznalo tudi pri nas. A smo pozitivni, verjamemo, da se bo trend na trgu obrnil navzgor, kaj če gre navzdol, potem to ne bo dobro," je dejal direktor leta 2005 ustanovljenega podjetja, ki izdeluje orodja za znane avtomobilske proizvajalce. Naročnikom ponuja celotno projektiranje in izvedbo ter izdelavo orodja. Samo Mirnik, direktor podjetja KLS Ljubno komentarja glede uvedbe carin nima, pravi, da je zanje pomembno osredotočanje na lasten posel, to je ključno za prihodnost.

"Signalov, da bi zaradi uvedbe carin katero od podjetij propadlo oziroma da bi to resno ogrozilo njegov obstoj, v panogi ni," pravi Erik Blatnik iz Gospodarskega interesnega združenja ACS, Slovenskega avtomobilskega grozda. Člani ACS so resda po večini dobaviteljska podjetja, ki svojih izdelkov neposredno ne izvažajo v ZDA, zato tudi neposrednega vpliva nanje ne bo. "Deli slovenskih dobaviteljev končajo večinoma v evropskih avtomobilih, kateri modeli to so in na katerem trgu so nato prodani, tega pa praviloma sploh ne vemo. Lahko so prodani v Evropi, Rusiji, Južni Ameriki. Carine bodo zadele predvsem proizvajalce avtomobilov in še to v omejenem obsegu," pomirja Blatnik.

Skupina SIJ: Zdaj v boljšem izhodišču kot leta 2018

Po naših informacijah so jeklo, aluminij, baker in zlato izključeni iz napovedanih t.i. “recipročnih carin” ZDA. V Skupini SIJ torej ohranjamo naš dosedanji pogled na uvedbo carin na jeklo in aluminij, ki so začele veljati 12 marca, sporočajo iz SIJ-a.

"Naj spomnimo, po novem so ocarinjeni tudi proizvajalci jekla denimo iz Brazilije, Kanade, Mehike in Koreje, ki so največji uvozniki jekla v ZDA. To nas postavlja v boljše izhodišče kot leta 2018. Verjamemo, da bodo cene dvignili tudi domači jeklarji. Domača industrija, ki porablja jeklo, že opozarja na povišanje cen jekla, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo carine prizadele ne le uvoznike jekla v ZDA, ampak tudi domače gospodarstvo. Ameriški trg se sicer v manj kot mesecu dni od uvedbe carin zaenkrat še ni povsem prilagodil na nove okoliščine.

V Skupini SIJ tudi v povezavi z Akcijskim načrtom za jeklo menimo, da je v teh okoliščinah za evropsko gospodarstvo ključno, da EU ukrepa ciljano in smiselno. Namesto uvajanja vsesplošnih carin po sistemu "oko za oko", ki bi lahko dosegle podoben učinek tudi v EU, je treba zaščititi najhuje prizadete industrije, ki so del številnih vrednostih verig v EU in preprečiti nelojalno konkurenco na domačem trgu, obenem pa spodbujati domače naložbe in potrošnjo.

V tem trenutku se namreč odpirajo številne priložnosti za sklepanje novih trgovinskih dogovorov s partnerji, ki bodo ob poslabšanju odnosov z ZDA in ob volatilnih ukrepov trenutne administracije iskali stabilnost in poštenost v trgovinskih odnosih. To je zagotovo nekaj, kar EU v tem trenutku lahko ponudi. Če bomo uspešni pri izkoriščanju takih priložnosti, se lahko dobavne verige prestavijo v EU, kar bi pozitivno vplivalo na domače gospodarstvo, na zviševanje industrijske aktivnosti, kar seveda ugodno vpliva tudi na porabo jekla," odgovarja Aleš Falatov, direktor za marketing in razvoj poslovanja v Skupini SIJ.

Dewesoftove merilne naprave za Naso, SpaceX, Caterpillar bodo dražje

V trboveljskem podjetju Dewesoft, ki ga vodi Jure Knez menijo, da so, carinske vojne vedno slaba novica, najslabša pa za končne kupce, saj se podražitvam izdelkov v takih primerih ne da izogniti. "V Dewesoftu okoli tretjino naših merilnih naprav, ki jih izdelujemo v Trbovljah, izvozimo v države EU, tretjino v Azijo in tretjino v ZDA. A ameriški trg, kjer imamo zaposlenih okoli 70 sodelavcev, za nas ni pomemben samo zaradi velikega obsega, ampak predvsem zaradi strank, kot so NASA, SpaceX, Caterpillar, Tesla, John Deere, GE Aerospace …  Te stranke nam zaupajo že vrsto let, naše merilne naprave jim pomagajo pri razvoju naslednjih generacij avtomobilov, satelitov, letal, traktorjev ipd. Čeprav bo strošek 20-odstotnih carin podražil naše merilne instrumente, bomo na to odgovorili s še večjo inovativnostjo in funkcionalnostjo naših naprav. Sicer pa v Dewesoftu ocenjujemo, da je treba v sedanjih razmerah ohraniti mirno kri. Ker carine niso dobre za nikogar, pričakujemo, da bosta EU in ZDA že kmalu sedli za pogajalsko mizo in našli boljšo rešitev." 

Če EU ne bo sprejela protiukrepov, bi se nemški izvoz zmanjšal za 2,4 odstotka

Nemški Inštitut ifo je simuliral te recipročne carine, gre za primer, ko ZDA zvišajo carine na izdelke za znesek, ki ga njihovi trgovinski partnerji zaračunajo ustreznim ameriškim izdelkom. In ugotovil naslednje: če EU ne bo sprejela protiukrepov, bi se nemški izvoz zmanjšal za 2,4 odstotka. "Potencialno je prizadeta več kot polovica vsega nemškega izvoza v ZDA," pravi strokovnjakinja za trgovino ifo Lisandra Flach. In dodaja: "Vendar pa bi bil vpliv vzajemnih carin na Nemčijo bistveno manjši od pavšalnih ameriških carin v višini 20 odstotkov." To je zato, ker je tarifna vrzel med ZDA in EU relativno majhna in znaša 0,5 odstotne točke. S pavšalnimi ameriškimi carinami v višini 60 odstotkov za Kitajsko in 20 odstotkov za preostali svet (vključno z EU) bi se nemški izvoz v ZDA glede na prejšnje simulacije inštituta ifo zmanjšal za približno 15 odstotkov.

Ne glede na gospodarske učinke pa Lisandra Flach meni, da je nova tarifna politika ameriškega predsednika zelo problematična: "Načrtovano zvišanje carin pomeni prelomnico in je frontalni napad na na pravilih temelječ svetovni gospodarski red. Trump s tem spodkopava skoraj 80 let multilateralizma," pravi strokovnjakinja ifo.

Če bo EU s pogajanji uspelo enakomerno znižati medsebojne carine na obeh straneh, bi to imelo pozitivne učinke, še kažejo simulacije Inštituta ifo. "Če se bo EU z ZDA pogajala o popolnoma vzajemnih carinah in je Trump pripravljen ustrezno znižati carine, bi se nemška dodana vrednost povečala," pravi Flach in dodaja: "Naše ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo pogajanj pri preprečevanju škodljivih učinkov trgovinske vojne."

Največji napad na prosto trgovino po drugi svetovni vojni

Iz Inštituta ifo danes prav tako sporočajo, da bi carine, ki jih je napovedal ameriški predsednik, močno škodile nemškemu gospodarstvu. Po prvih izračunih bi nove carine letos znižale BDP za 0,3 odstotka. Še posebej bi bile prizadete nekatere ključne industrije, kot sta avtomobilska industrija in strojništvo. "Ker nemško gospodarstvo že stagnira, je možno, da bodo ameriške carine gospodarsko rast v Nemčiji potisnile pod ničlo," pravi predsednik Inštituta ifo Clemens Fuest.

"Če se bodo ZDA držale napovedanih carin, bo to največji napad na prosto trgovino po drugi svetovni vojni," še pravi Fuest. Po mnenju strokovnjakov ifo nemško gospodarstvo trpi na tri načine: prvič, ker lahko Nemčija manj izvozi v ZDA. Drugič, ker lahko Nemčija zaradi nižje konkurenčnosti Kitajske manj izvozi na Kitajsko. Tretjič, ker se bodo morale države, kot je Kitajska, potem bolj preusmeriti na druge izvozne trge, s čimer bodo nemška podjetja pod dodatnim pritiskom.

Evropska unija bi morala delovati čim bolj enotno v odgovoru na nove ameriške carine in zagroziti s konkretnimi protiukrepi, kot je digitalni davek, ki bi močno prizadel ZDA. "Vendar pa bi bil prenagljen odziv s proticarinami kontraproduktiven in bi lahko dodatno spodbudil spiralo stopnjevanja trgovinske politike," opozarja strokovnjak ifo Andreas Baur. Najprej bi morala potekati pogajanja, vendar z razmeroma kratkim rokom do uveljavitve protiukrepov.