Lani je kar 254 tisoč prebivalcev Slovenije živelo pod pragom revščine, nekaj več kot 300 tisoč jih živi pod pragom socialne izključenosti. Vsaka druga ženska, starejša od 65 let, živi v tveganju revščine. Z njo se sooča tudi 40 tisoč ljudi, ki so delovno aktivni. Skrb vzbuja, da stopnja tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva ne pada. Stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, čeprav so bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok, a še vedno je tveganju revščine izpostavljen vsak deseti otrok, ugotavlja računsko sodišče v poročilu o uspešnosti zmanjševanja revščine v Sloveniji v obdobju med letoma 2017 in 2020. To je zaznalo tudi novo ranljivo skupino, mlade, ki vstopajo na trg dela in se zaradi nizkih prihodkov ne morejo osamosvojiti in načrtovati družine.
Pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo
Socialni transferji se sicer povečujejo, a očitno niso ciljno usmerjeni, opozarja Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, zato je nujno treba sprejeti nov strateški in izvedbeni dokument. To je zahteva računskega sodišča, ki je ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo s svojim delovanjem pri zmanjševanju revščine v tem obdobju delno uspešna.
V zvezi s popravljanimi ukrepi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že pripravlja Resolucijo nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2021 do 2030, prav tako so že v pripravi navodila, na podlagi katerih bodo centri za socialno delo enotno in sistematično izvajali kontrole dodeljenih finančnih sredstev upravičencem na podlagi izdanih odločb. Ob tem dodajajo, da želijo zagotoviti pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. "S spremembami, ki jih bomo v bližnji prihodnosti predlagali vladi v sprejem, naslavljamo problem zapletenih in nepreglednih postopkov za pridobitev socialnih transferjev. Uvajamo potrebno posodobitev socialnih transferjev, da bo sistem postal bolj pregleden, razumljiv in življenjski. S tem bomo poskrbeli, da bodo upravičenci enostavneje prišli do potrebnih informacij. Z določenimi spremembami zakonodaje želimo potegniti tudi ločnico med družinsko politiko in socialno politiko, ki bi morala pomagati tistim z nižjimi dohodki oziroma tistim, ki se niso sposobni sami preživljati," dodajajo.
Sicer pa je njihov cilj, kar bo posebej izpostavljeno tudi v resoluciji, vzpostaviti pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem, ki mora ljudem v stiski pomagati, obenem pa jih opolnomočiti in motivirati za krepitev znanj in spretnosti ter vključitev na trg dela, da bodo sami poskrbeli za svojo socialno varnost. Delo namreč ne pomeni le plačila, pač pa tudi vključenost v sisteme zavarovanja in poznejšo varno starost. Prav tako pomeni večjo socialno vključenost, poudarjajo.
Več sodelovanja bo potrebnega
Konkretne predloge izboljšav imajo tudi v neprofitnih organizacijah in društvih, ki se vsak dan soočajo s stiskami ljudi, starejših ter družin in otrok. "Sistemske spremembe obvladovanja revščine med starostniki so počasne, prepočasne," pravi Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček. In doda: "Za starejše to pomeni, da jih v veliki večini ne bodo dočakali. Obenem pa smo mnenja, da so obstoječe rešitve, ki bi lahko pomagale starejšim, neprimerno skomunicirane ali pa je za to uporabljen napačen medij, tako da so pravzaprav za njih nedostopne in neuporabljene, četudi ne nujno neuporabne. Prepričana sem, da bi največje spremembe prinesla ravno večja angažiranost na terenu, in sicer že obstoječih pristojnih služb. To pomeni, da je nujno iz pisarn na teren, ali če rečem plastično, treba je birokracijo zamenjati za ljudi." V Humanitarčku vedo, da to zahteva kadrovske okrepitve pa tudi motiviranost zaposlenih za celostno obravnavo starostnika. "Mislim predvsem na skupno delovanje CSD, osebnega zdravnika, patronažne službe, pomoči na domu, osebne asistence in šele v zadnji liniji prostovoljcev. Ponovno poudarjamo, da bi avtomatizacija nekaterih sistemskih pravic (ne nujno samo finančnih) vsaj delu starostnikov približala obstoječe možnosti. Tako se sistemske možnosti še vedno prepuščajo iznajdljivosti svojcev starostnika ali njega samega, niso pa avtomatizirane. Glavna naloga države je, da prepozna starejše, ki zdrsnejo pod prag revščine, saj so v času digitalizacije tudi glede tovrstnega opismenjevanja najbolj ranljiva populacija," poudarja Kozorogova.
Naloga države je, da prepozna ranljive skupine in jim pomaga
Tudi v Zvezi prijateljev mladine (ZPM) pravijo, da revizijsko poročilo izkazuje natanko to, na kar že vrsto let opozarjajo. "Državi smo tako že večkrat predlagali konkretne spremembe, ki bi otrokom omogočale zdrav razvoj in družinam dostojnejše življenje. Statistika so le številke, mi pa se ukvarjamo z resničnimi zgodbami, ki so zelo pogosto žrtve sistemskih nepravilnosti. Kajti navsezadnje ima prav država vzvode za reševanje in zmanjševanje revščine," poudarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Sistem dodeljevanja pravic iz javnih sredstev je preveč razvejen, kot ugotavlja poročilo, pravijo. Po njihovih izkušnjah to pomeni, da ljudje pogosto ne vedo, katere pravice jim sploh pripadajo in kako jih lahko uveljavijo. Pogosto jim tudi strokovne službe ne zmorejo dati ustreznih informacij.
"Nujna sta tudi izzvzem otroškega dodatka iz socialnih transferjev in umestitev med družinske prejemke, seveda ob predpostavki, da bo ostala pravična lestvica, da otroci iz socialno šibkejših družin ne bi bili prikrajšani.
Poleg tega že dlje časa ugotavljamo, da bi bil zares dobrodošel, če ne že nujen poroštveni sklad, ki smo ga predlagali državi. Ta bi družinam pomagal prebroditi najhujše krize in jih obdržati nad gladino, da ne bi zdrsnili v brezno revščine, iz katerega se potem toliko težje izkopljejo, če sploh se. Seveda je nujna tudi ureditev stanovanjske problematike. Žal nam je, da pristojni v naši državi nimajo zadostnega posluha za vse nas, ki delamo z družinami. Želimo si razumevanja in večjega sodelovanja s pristojnimi institucijami pri zmanjševanju revščine," je pojasnila Ogulinova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
