Urška Mlinarič
Državni sekretar Mitja Slavinec in ministrica za izobraževanje Simona Kustec lani ob podelitvi nagrad mladim Pomurcem
Parlamentarni odbor za izobraževanje bo v drugi polovici februarja obravnaval predlog zakona o Pomurski akademsko znanstveni uniji (PAZU). To je združenje, ustanovljeno leta 2003, s sedežem v Murski Soboti, katerega člani so doktorji znanosti, ki so rojeni, živijo ali so živeli v Pomurju in naj bi s svojim znanjem pripomogli k razvoju tamkajšnje regije. Glavni cilj zakona, katerega predlagatelji so štirje pomurski poslanci, Ferenc Horvath, Jožef Horvat, Franc Jurša in Dejan Židan, je Združenje PAZU, ki mu že več let predseduje trenutni državni sekretar za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje dr. Mitja Slavinec, preoblikovati v pravno osebo javnega prava posebne vrste in mu s tem omogočiti financiranje iz državnega proračuna. V predlogu je zapisano, da naj bi znesli proračunski stroški za delovanje PAZU 100.000 letno, nakazovali bi se s postavke ministrstva za izobraževanje, zaposleni pa bi imeli status javnih uslužbencev.
Da je prvi cilj zakona, da postane ustanoviteljica PAZU država, ki bo s tem prevzela tako pravice kot obveznosti, torej tudi financiranje, je za Večer potrdil poslanec Horvat, ki pravi, da je "prav, da se združenju, ki deluje že 20 let, da poseben status, saj je s svojim delom pokazalo, da ni muha enodnevnica". Dodana vrednost, ki naj bi jo imela PAZU v prihodnje, pa je po besedah Horvata v članstvu, od katerega pričakuje, da bo s svojim znanjem pomembno prispevalo k regionalnemu razvoju Pomurja, ki v številnih kazalcih razvoja še vedno caplja za drugimi statističnimi regijami. Tudi zato je zakonski predlog podprla Pomurska gospodarska zbornica.
Ideja že leta 2008
Ob tem je Horvat spomnil, da ideja statusnega preoblikovanja omenjenega regionalnega združenja sega v leto 2008. "Pobudo je dal tedanji poslanec LDS Mitja Slavinec, vendar nam je takrat zmanjkalo časa za realizacijo, zdaj, ko imamo državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, smo predlog aktualizirali," je pojasnil poslanec NSi, ki ne skriva, da je njihov cilj, da predlog spravijo skozi zakonodajno proceduro še v tem mandatu.
Peter Štih: "Takšna praksa bi lahko pomenila začetek ustanavljanja drugih regijskih akademij, ki bi bile upravičene do enakega financiranja."
A vsi niso tako navdušeni nad statusnim preoblikovanjem PAZU kot pomurski poslanci. V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so v izjavi zapisali, da predlogi ministrstva za ustanavljanje regionalnih akademsko znanstvenih unij, ki naj bi se financirale iz proračuna, jasno kažejo na izkoriščanje sistema za zasebne ambicije posameznikov na ministrstvu, nepotrebno porabo proračunskega denarja, namenjenega znanosti, in nadaljnjo fragmentacijo slovenskega akademskega prostora. KOsRIS temu odločno nasprotuje in zavrača sprejetje predloga zakona o PAZU, so zapisali. V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je mnenje podal tudi predsednik Peter Štih, ki je uvodoma pojasnil, da akademija s pripravo kakor tudi z vložitvijo predloga ni bila seznanjena. Iz nabora nalog, ki naj bi jih imela PAZU, pa izpostavljajo, da se te v večjem delu prekrivajo z nalogami SAZU oziroma Inženirske zbornice Slovenije, zato v zakonski ureditvi teh ne vidijo dodane vrednosti. Obenem opozarjajo, da naloge niso regijsko zamejene, hkrati pa bi se izvajale le na osnovi osebnostnih kriterijev omejenega kroga članstva. Takšna praksa, dodaja Štih, bi lahko pomenila začetek ustanavljanja drugih regijskih akademij, ki bi bile upravičene do enakega financiranja in izvrševanja nalog. "Spričo podvajanja nalog se zato zastavlja vprašanje smotrnosti proračunskih sredstev." V predlogu denimo piše, da bi PAZU lahko ustanavljala zavode na področju izobraževanja, znanstvene, raziskovalne in kulturne dejavnosti v Pomurju.
To ni prava pot regionalizma
Oto Luthar, Prekmurec, direktor ZRC SAZU in član PAZU, nasprotuje zakonskemu predlogu, saj meni, da tovrstno preoblikovanje združenja ni prava pot k regionalizaciji in da je jasno vidno, da gre za politično motiviran projekt državnega sekretarja Mitje Slavinca. "Znan je rek, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, zato se bojim, da bi lahko s potezo, kot je zakonsko preoblikovanje združenja, zavrli razvoj regionalizacije. Kot Prekmurcu mi je mar za Prekmurje, a to so rokohitrske poteze. Če jih povežem z odstavljanjem ljudi iz upravnega odbora Agencije za raziskovalno dejavnost, je jasno, da Slavinec, ki je sicer naredil veliko za popularizacijo znanosti, v tovrstnem preoblikovanju vidi priložnost. Žal s hrbtom podira, kar je z rokami ustvaril."
Poseben status za le eno
Podobne pomisleke, kot jih imajo v SAZU, je mogoče najti tudi v vladnem mnenju. Iz slednjega izhaja, da predlogu ne nasprotujejo, se pa sprašujejo, zakaj se omogoča posebna ureditev za zgolj eno območje države, druga pa so izključena. "V tem pogledu je zakon problematičen, saj iz državnih sredstev omogoča povezovanje in razvoj ene same slovenske regije na bazi regionalne pripadnosti. Horvat na omenjene očitke odgovarja, da očitno ne vlada ne SAZU predloga nista pravilno razumela in zaključi: "Zakaj je problem, če se združujejo ljudje z najvišjimi akademskimi naslovi in ki čutijo s Pomurjem?"
Za mnenje o preoblikovanju PAZU smo želeli povprašati tudi Slavinca, a na naša vprašanja ni želel odgovarjati. Napotil nas je na predlagatelje zakona.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
