(PORTRET TEDNA) Boštjan Lindav: Iz kazenske skupine v vrh policije

Tako kot pred dvema letoma je tudi sredi preteklega tedna kar na prvi seji vlade policija dobila novo vodstvo. Pred dvema letoma je vlada Janeza Janše z mesta generalne direktorice policije razrešila Tatjano Bobnar. V dveh letih sta policijo nato vodila dva generalna direktorja in en vedejevec. Na predlog Tatjane Bobnar, ki je v vladi Roberta Goloba prevzela vodenje notranjega ministrstva, je vlada na prvi seji razrešila dotedanjega prvega policista dr. Antona Olaja, na njegovo mesto pa, za zdaj kot vedejevca, imenovala Boštjana Lindava. "V zadnjih dveh letih smo bili priča osebni diskreditaciji vrhunskih strokovnjakov s področja preiskovanja kaznivih dejanj, in to samo zato, ker so ostali zvesti stroki. Bili smo priča pravnemu razgrajaštvu in barbarstvu v podobi odlokov. Tega mračnjaškega obdobja je konec," je, z Lindavom ob boku, v četrtek novinarjem razlagala ministrica Bobnar.

Boštjan Lindav, 51-letni Jeseničan, je bil eden tistih, ki so bili med Janševo vlado degradirani. Leta 2018 je bil namreč imenovan na mesto direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, aprila 2020 pa je bil s tega mesta razrešen. Da bo Lindav po odstavitvi v vodstvu policije prevzel vlogo svetovalca generalnega direktorja policije za področje kriminalitete, je takrat pojasnjeval vrh policije. "Na strateški ravni bo koordiniral nujne ukrepe policije pri pospešenem odkrivanju tihotapljenja ljudi in odkrivanju gospodarske kriminalitete. Zadolžen bo tudi za strateško sodelovanje z ostalimi varnostnimi službami v Sloveniji in tujini," so opisali prihodnost Boštjana Lindava. A tako kot odstavljena generalna direktorica policije se je Lindav znašel v "zloglasni" delovni skupini za migracije, za katero so kasneje, ko so pričali pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je ugotavljala morebitne politične pritiske na delo policije, vsi poudarili, da so bili tja premeščeni z namenom kaznovanja.

Zamenjan, ker je politika tako hotela

Da ga je spomladi leta 2020 poklical tedanji generalni direktor policije Anton Travner na sestanek in mu povedal, da se je odločil, da ga zamenja. "Ko sem ga vprašal o razlogih, je dejal, da je to pač njegova odločitev. Ko sem dejal, da ne verjamem, je rekel, da je tako naročilo politike in da tega nikoli ne bo več ponovil," je povedal Lindav, ko je sedel pred preiskovalno komisijo. Šele pozneje naj bi izvedel, da je Travner že ob primopredaji poslov svoji predhodnici Tatjani Bobnar omenil, da je bil edini pogoj za to, da je prevzel funkcijo, ta, da zamenja tedanjega direktorja NPU Darka Muženiča in njega kot šefa kriminalistov.

​Lindav je bil odstavljen na mesto svetovalca, kjer je imel zelo omejen dostop do informacij. "Trenutno imam kot višji policijski svetnik v vodstvu generalne policijske uprave dostop zgolj do svojega elektronskega predala in do operativnih operacij nivoja, kot ga ima policist prvi dan po vstopu v policijske vrste," je pričal novembra lani. Razrešitev Lindav pripisuje dejstvu, da je bil prisoten na nenapovedanem nadzoru Knovsa na NPU februarja 2020, tik pred nastopom Janševe vlade. Knovs, ki ga je takrat vodil poslanec SDS Žan Mahnič, je tedaj želel vpogledati v podatke, do katerih po mnenju policije ni bil upravičen. In pod pripombe policije glede nazora KNOVS je bil podpisan prav Lindav.

"Gre za visoko profesionalno usposobljenega delavca policije, ki je bil iz čistih političnih razlogov, in kot smo slišali od nekdanjega generalnega direktorja policije, po navodilu iz Gregorčičeve umaknjen z delovnega mesta. Verjamem, da bo v svoji nadaljnji karierni poti s svojim delom najbolje odgovoril na neupravičene očitke, ki jih je bil deležen v zadnjih dveh letih. Trdno verjamem, da bo Boštjan Lindav odličen generalni direktor policije. Stroka se vrača v sedlo," je imenovanje Lindava na vrh policije, za zdaj kot vedejevca, razložila Tatjana Bobnar. Ni veliko dvomov, da bo dobil tudi polni mandat.

Boštjan Lindav je v policijske vrste stopil pred četrt stoletja, po zaključeni kadetski šoli leta 1997 je dobil zaposlitev na kranjski policijski upravi. Na tej policijski upravi je - na različnih položajih - delal do leta 2015, ko so ga poklicali v Ljubljano, saj je postal pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Tri leta kasneje je postal prvi kriminalist v državi. Je strokovnjak s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja organizirane kriminalitete pa tudi taktike in metodike dela različnih služb, ki so specializirane za preiskovanje tovrstne oblike kriminala. Leta 2001 je zaključil študij na Fakulteti za varnostne vede, po tem pa svojo izobraževalno pot nadaljeval na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer je leta 2009 magistriral. Naslov njegove magistrske naloge je Pravna ureditev in operativni pomen kriminalistično obveščevalne dejavnosti.

Prvi korak: Vzpostaviti zaupanje ljudi v delo policije

"Najprej bi se ministrici zahvalil za izkazano zaupanje, da bom vodil slovensko policijo," je za Večer dejal Lindav: "Glede na to, da z ministrico zagovarjava enake vrednote in imava enak pogled na vizijo razvoja slovenske policije, predvsem pa sva oba stroga zagovornika strokovnosti, osebne in profesionalne integritete, neodvisnosti policije, mislim, da bo najino delovanje usklajeno, zelo profesionalno in da bova spoštovala profesionalno ločenost, avtonomnost policije kot organa." S Tatjano Bobnar je bil Lindav vrsto let tesni sodelavec, gre za ministrico, ki je po 29 letih dela v policiji zdaj zapustila to institucijo. Prvič je, da je nekdo z vrha policije postal notranji minister, kar je politična funkcija, zato je na mestu vprašanje, ali se mu zdi, da bo ministrica znala ohraniti potrebno ločnico med delom ministrstva in policije. "To je brez dvoma jasno že od nastopa njene in moje funkcije. Stroka in politika sta tukaj popolnoma ločeni, prepričan sem, da ministrica glede na to, da je vrsto let opravljala službo tudi na najzahtevnejših funkcijah v policiji, zelo dobro ve, kje je meja politike. Ne nazadnje je bila sama dolga leta branik pred vdorom politike v vrste policije, prepričan sem, da bo to mejo spoštovala brezkompromisno. Predvsem zaradi tega, ker je kot ženska in kot strokovnjakinja zavezana k izjemno visokim standardom osebne in profesionalne integritete, sem prepričan, da si zaradi sebe, svojega imena, nikoli ne bo dovolila prestopiti dovoljene meje poseganja v avtonomnost policije," pravi Boštjan Lindav.

"Temeljno vodilo, ki sem ga večkrat poudaril, je čisto preprosto - vzpostaviti zaupanje ljudi v delo policije. Dejstvo je, da se je v zadnjih dveh letih ugled policije znižal na minimum. Temeljno vodilo ekipe, ki jo bom sestavil, je približevanje policije ljudem. Ne nazadnje se moramo zavedati, vsi, od prvega do zadnjega policista, da smo servis za ljudi, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti ob spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, ki so zapisane v ustavi, zavezani k strokovnosti in zakonitosti delovanja," odgovarja novoimenovani prvi policist v državi na vprašanje, kakšni bodo njegovi prvi koraki. Na vprašanje, koliko ljudi bo zamenjal na položajih v policiji, pa Lindav ostaja skrivnosten: "Za zdaj o teh zadevah še ne morem govoriti, mediji boste o tem obveščeni, ob vsaki zamenjavi sproti, takrat bo tudi pojasnjeno, kakšni so razlogi za kakšno spremembo."

Podpora sindikatov

Imenovanje Lindava na vrh policije je znotraj organizacije, smo izvedeli neuradno, poželo veliko odobravanje, javno sta zadovoljstvo z menjavo izrazila oba policijska sindikata.

"Gre za kariernega policista, ki tako v splošni javnosti, posebej pa v policijskih krogih, uživa velik ugled," je dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš. Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, pa k temu dodaja, da gre za osebo z visoko stopnjo osebne in poklicne integritete ter "enega redkih posameznikov v policiji, ki se je v obdobju zadnjih dveh let javno izpostavil in postavil v bran pravni državi ter neodvisni policiji". Oba sindikata pričakujeta, da bo bo med vodstvom policije in sindikatoma vzpostavil stalen in korekten socialni dialog, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju "in v katerem bo prevladala moč argumentov in ne več argument moči".