Poskus relativizacije genocida preko filma. Ne bodo ga predvajali po številnih evropskih mestih, tudi v Ljubljani ne

"Biti Srb pomeni biti svoboden, in to je tisto, kar moti druge," je uvodni stavek v napovednem izseku dokumentarnega filma srbsko-kanadskega režiserja Borisa Malagurskega z naslovom Republika Srbska: Boj za resnico. Ni naključje, da je v naslovu filma pridevnik srbska napisan z velikim s. Sicer pa navedeni stavek izreče kontroverzni režiser Emir Kusturica, ki je vse do vojne na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja živel v Sarajevu, a je zaradi svojih besed, dejanj in podpore srbskemu režimu v letih med vojno in po njej na bosanskih tleh nezaželen. Celotna vsebina dobro minuto trajajočega izseka skuša gledalca prepričati, da se je Srbe vselej želelo - a nikoli uspelo - zasužnjiti, da je tedanji bošnjaški vodja Alija Izetbegović kriv za vojno v Bosni in Hercegovini (BiH), da so se Srbi le "herojsko uprli", ter da je Republika srbska minimum za obstanek "Srbov na tleh, na katerih so od nekdaj živeli".

Še pred dobrim tednom se je Malagurskemu, ki je znan po sprevračanju zgodovinskih dejstev ne le v BiH, temveč tudi na Kosovu, ob pomoči Srbov, živečih v drugih evropskih državah, obetalo, da si bo njegovo "resnico" ogledalo občinstvo v 30 mestih. A so predstavniki Inštituta za raziskovanja genocida iz Kanade, ki ga vodijo tamkajšnji Bošnjaki, zagnali peticijo proti predvajanju filma, ki jo je podpisalo že več kot 25.000 ljudi. V njej so zapisali, da želi avtor s filmom izenačiti žrtve genocida in zločince z revizijo zgodovinskih, znanstvenih in sodnih dejstev o genocidu v BiH. Aktivirali so se tudi drugi posamezniki in civilna združenja, kot so Matere Srebrenice, in dosegli, da so bile številne projekcije po evropskih mestih v teh dneh odpovedane. Tudi v Ljubljani.

Film, kot je bilo razbrati z režiserjeve spletne strani, naj bi bil predvajan 10. novembra v organizaciji Naše mreže, skupnosti Srbov, živečih pri nas, in to v Parohijskem (župnijskem) domu Srbske pravoslavne cerkve (SPC) v Ljubljani. Njen protojerej Borislav Livopoljac je za Večer povedal, da sam vsebine filma ne pozna in da je predstavnikom Naše mreže le oddal tamkajšnjo dvorano. Hkrati nas je povezal z osebo, ki je prostor najela. Moški se poimensko ni želel izpostaviti. V pogovoru je povedal, da so že v preteklosti predvajali nekatere filme Malagurskega in da nikoli ni bilo takšnega razburjenja. Tudi zdaj naj bi z njimi kontaktiral režiser in so se dogovorili za promocijo. "A smo se, potem ko smo videli, kakšno vzdušje se je ustvarilo okoli omenjenega filma, odločili, da projekcijo odpovemo," je povzel četrtkovo odločitev. Na vprašanje, ali si je pred odločitvijo o predvajanju filma ogledal napovedni izsek, je odgovoril pritrdilno. Ni pa želel odgovoriti na vprašanje, ali se strinja z njeno vsebino. V kasnejšem pisnem pojasnilu, pod katero so se podpisali "prostovoljci neformalnega združenja mlajše generacije srbskih priseljencev in njihovih potomcev v Sloveniji, Naša mreža", pa je z žalostjo ugotavljal, "da so nekoč sodobne, neodvisne in svobodne zahodne države postale goreče podpornice 'cancel' kulture v stilu najhujših stalinističnih časov".

Še preden je bila projekcija odpovedana, so Matere Srebrenice preko twitterja pozvale zunanjo ministrico Tanjo Fajon in ljubljanskega župana Zorana Jankovića naj prepovesta film. Fajonova je za Večer pojasnila, da vsebine filma ne more komentirati, saj je ne pozna, prav tako "ne morem vplivati na (ne)prikazovanje filma". Dodala je, da je genocid "dejstvo, je dobro dokumentiran zločin, ki je bil dokazan, in so o njem razsodila mednarodna sodišča in sodišča v BiH. Noben film teh dejstev ne more spremeniti." Iz Jankovićevega kabineta pa so sporočili, da je mestna občina lastnica zgolj Kinodvora: "Ta kino ni in ne bo predvajal kateregakoli posnetka, ki bi negiral zločin in genocid v Srebrenici ali kjerkoli drugje."