Državni zbor ni potrdil novele zakona o javnem redu in miru, ki bi med drugim uvedla visoke denarne kazni za žaljenje. Za sprejetje novele jih je od 88 prisotnih poslancev glasovalo 43, proti pa jih je glasovalo 44. Proti so glasovali v LMŠ, SD, SAB, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev, noveli pa sta nasprotovala tudi poslanca DeSUS Branko Simonovič in Ivan Hršak. Novelo so podprli poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath in poslanec DeSUS Robert Polnar. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je bil vzdržan.
V opoziciji previdni glede nadaljnje drže poslancev DeSUS
V levi opoziciji so bili zaradi padca novele pričakovano zadovoljni. "Vsekakor je padec novele s tako spornim členom nekakšen pokazatelj vsaj za nas, ki smo takšnega mišljenja, da v naši družbi še ni vse izgubljeno in da smo na pravi poti pri zagovarjanju načel in vrednot, ki bi jih v naši državi morali imeti," je poudarila poslanka LMŠ Tina Heferle. Padec novele je po njenih besedah še eden od pokazateljev, da manjšinska vladna koalicija ne more vladati v dobrobit države in državljanov: "Vidimo, da se trguje z glasovi, da padajo tudi zakonski predlogi vlade, celo na pobudo koalicijskih poslancev. Skratka, vladanje s takšno koalicijo, kot jo imamo zdaj, ni nič drugega kot oportunizem." Ob tem je Heferletova zanikala, da bi se glede padca novele dogovarjali s poslanci DeSUS oziroma da bi trgovali z njihovimi glasovi: "Nikakor ne. Naše edino orodje je prepričevanje v okviru razprav in obravnav zakona. Nikakšno trgovanje ni na našem repertoarju."
Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da so uspeli preprečiti, da bi se politični razred popolnoma dvignil nad državljana: "Danes nam je v opoziciji uspelo preprečiti uzakonitev verbalnega delikta v naši državi. Preprečili smo, da bi bil navaden državljan oziroma navadna državljanka oglobljen oziroma oglobljena s 500 do tisoč evri kazni samo, če bi kritizirala to oblast." Na vprašanje, kakšno držo pričakuje od poslancev DeSUS na naslednjih glasovanjih v državnem zboru, pa je odgovorila, da to težko komentira, bi bilo pa po njenem mnenju prav, da se poslanci DeSUS v takšnih primerih "obnašajo kot opozicija".
Poslanec SAB Marko Bandelli pa je poudaril, da v stranki obsojajo verbalne napade na kogarkoli, vendar pa menijo, da za pregon tega zadostuje že obstoječi zakon: "Ta novela je bila ena žalost, ker bi se z njo vrnili v 20. leta prejšnjega stoleta. V času fašizma se je utišalo ljudi, v današnjih časih to ni prav." Ob tem je tudi Bandelli zavrnil navedbe, da bi se v opoziciji glede padca novele dogovarjali s poslanci DeSUS: "Mislim, da mora prevladati zdrava pamet. Zadovoljen sem zaradi svojega apela na manjšinska poslanca, na koncu se je vsaj eden vzdržal."
Hojs: Te stranke podpirajo pljuvanje in žaljenje brez kazni
Na padec novele se je na družbenem omrežju Twitter odzval tudi notranji minister Aleš Hojs. "Stranke LMŠ, SD, Levica in DeSUS so za, da se na javnih mestih lahko pljuva, zasmehuje, žali, nadleguje in drugače neprimerno obnaša, brez kazni," je zapisal Hojs. Poslanec SDS Branko Grims pa je na Twitterju poudaril, da je "živalsko tuljenje levičarskih poslancev v državnem zboru od navdušenja ob padcu zakona, ki bi pred pouličnim nasilništvom zaščitil vse prebivalce Slovenije, jasno pokazalo, kdo so resnični avtorji in kurjači pouličnega nasilja oziroma levega fašizma v Sloveniji".
Najprej predlagali globe za žaljenje politikov, nato pa kazni za žaljenje vseh
Spomnimo, da so koalicijske poslanske skupine v dopolnilu omenjene novele sprva predlagale globe od 500 do tisoč evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje, katerega cilj je utišanje kritikov oblasti. Koalicija je nato prvotni predlog razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov, ta predlog pa je bil na pristojnem parlamentarnem odboru tudi sprejet.
Z globo bi tako kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve". V koaliciji so takšen predlog utemeljili s tem, da so nedavni dogodki pokazali, da je treba žaljenju narediti konec tudi z globami.