Pravnik Kovačič Mlinar o ločevanju žaljenja politikov od "navadnega": To je zastraševanje!

"Ustavno sodišče bo za to zadevo potrebovalo sedem minut dela - največ sedem, ker bo treba spisati odstavek obrazložitve," se je ustavnik dr. Andraž Teršek, pod trenutno politično arhitekturo v državnem zboru neuspešni kandidat za ustavnega sodnika, odzval na predlog, nastal v ministrstvu za notranje zadeve, po katerem se v zakon o varstvu javnega reda in miru doda preganjanje nedostojnega vedenja nad nosilci najvišjih oblastnih funkcij. Kot smo že poročali, bi se z globo od 500 do 1000 evrov kaznoval, kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.

Po uradni dolžnosti

Po zdajšnji ureditvi je to stvar ukrepanja oškodovanca. Po novem pa bi se v zakon dodal prekršek nedostojnega vedenja, če je takšno ravnanje usmerjeno zoper uradno osebo v zvezi z uradnim poslovanjem in zoper najvišje predstavnike oblasti Republike Slovenije ali njihove bližnje. To pomeni, da bi se nedostojno vedenje, kot so bile, tako navaja vlada, "intenzivirane grožnje poslancem in drugim visokim predstavnikom države" v zadnjem času, prekrškovno procesiralo tudi, če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve. Torej policija po uradni dolžnosti.

Že ko je bilo v to smer predlagano predrugačenje kazenskega zakonika, je reagiral kazenski pravnik odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar, da se zaradi posamičnih primerov ne sme spreminjati sistemskega zakona. Oziroma vsaj ne brez tehtnega premisleka. Po oceni Kovačiča Mlinarja je dodajanje inkriminacije tudi nepotrebno, ker je v takšnih primerih oškodovanec že primerno zaščiten. Za prekršek žaljenja kogarkoli (!) je sankcija že predpisana.

V predlogu MNZ, ki že ima žegen vlade, Kovačič Mlinar sluti predvsem namen zastraševanja z novimi globami, ki so - višje. Dejanja zoper čast in dobro ime pa se pri nas seveda preganjajo in gre celo za kaznivo dejanje (kar je višje od prekrška!) ter zagrožena tudi zaporna kazen, pravi za Večer ob po njegovem nepotrebnem predlogu iz MNZ - ker najvišje predstavnike države pravni red že varuje.

Žalitev in "privilegirana" žalitev

Dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede pravi, da predlog koalicije deli državljane na dve skupini: na navadne državljane, kjer bo žalitev obravnavana kot do sedaj, in na privilegirano varovane funkcionarje, kjer bi storilca za enako žaljenje kaznovali veliko strožje: "Predlog novele zakona je dokaz popolnega razkoraka med zavzemanjem taistih politikov za svobodo govora in pretirano občutljivostjo, če so naslovniki žaljivega komuniciranja prav oni."

​​Predlagatelji novele po Lobnikarjevih besedah ne razumejo, da je žaljivo komuniciranje posledica nečesa, kar so s svojim delom povzročili prav vladajoči. "Če bi enako količino energije porabili za odpravljanje vzrokov za žaljivo vedenje posameznikov, potem bi bilo žaljive izpade mogoče tudi strožje kaznovati," pravi. "Ampak to pravilo bi moralo biti enako za vse - osebe z močjo, še posebej v politiki in javnem sektorju, ne bi smele biti privilegirane."

Novela za konkretne osebe?

Novo kaznovanje delikta nad predstavniki oblasti ima podporo koalicije in izvira tudi iz dogodkov v začetku poletja, ko je ob obravnavi zakona o nalezljivih boleznih v državnem zboru več poslancev omenjalo, da so deležni napadov. Vodje poslanskih skupin so takrat celo ocenili, da je treba spremeniti varovanje državnega zbora. Poslanec NSi Jožef Horvat je predsednika DZ Igorja Zorčiča takrat obvestil, da je pred stavbo državnega zbora doživel napad. Po Horvatu gre pri predlogu sprememb zakona za odgovor na desne in leve ekstremizme. Namen, pravi, ni zaščita konkretnih oseb, ampak visokih predstavnikov države kot institucije. Zorčič, ki ga je vladna koalicija, ko je prestopil med nepovezane poslance, neuspešno zamenjevala, pa po drugi strani ocenjuje, da je nedostojno vedenje ustrezno urejeno že v veljavnem zakonu, in je proti privilegiranju poslancev in ministrov.

V opoziciji so, skratka, ostro proti. "Hojsov represivni ukrep", kakor so ga oklicali, privilegira peščico izbrancev, so reagirali v Levici. Podpredsednica DZ, pravnica Tina Heferle (LMŠ), je stališče stranke tvitnila: "Ne odobravamo nedostojnega, žaljivega obnašanja do kogarkoli, ne samo do funkcionarjev. Vladni predlog, ki bi na novo uredil prekršek in kaznoval posameznika, ki bi se nedostojno vedel do funkcionarja, je nesprejemljiv."