Poslanci državnega zbora so na izredni seji po nujnem postopku potrdili tri zakone, s katerimi želi vlada nasloviti zaostrene energetske razmere. Med njimi prvo novelo zakona o oskrbi s plini. "Že lansko jesen smo se na področju oskrbe z električno energijo srečevali z odpovedmi pogodb o dobavi," pravi minister za infrastrukturo Bojan Kumer in še dodaja, da je le ustrezen zakonodajni okvir pripomogel k temu, da odjemalci niso ostali brez dobavitelja. Tako se je po vzoru ureditve na področju dobave elektrike vlada odločila, da bo tudi pri dobavi zemeljskega plina uvedla instituta nadomestne in osnovne oskrbe. Nadomestna oskrba tako ureja nadomestitev dobavitelja v primeru, ko odjemalec ostane brez dobavitelja zaradi morebitnega stečaja podjetja ali izpada dobavitelja iz bilančne sheme.
"Ti odjemalci bodo avtomatsko prešli k dobavitelju, ki bo zadolžen za zagotavljanje nadomestne oskrbe. Te dobavitelje bo na podlagi kriterijev določila agencija za energijo in seznam objavila na svoji spletni strani," pojasnjuje Kumer. Institut osnovne oskrbe pa vsem dobaviteljem nalaga obveznost zagotavljanja osnovne oskrbe odjemalcem, ki jih ne bodo smeli zavrniti. O potrebnosti takšnega ukrepa priča tudi odločitev kranjske družbe Domplan, ki je svoje odjemalce obvestila, da zaradi visokih cen več ne bo dobavljala zemeljskega plina. Že avgusta je to naredilo Komunalno podjetje Velenje. Prav tako novela razširja definicijo zaščitenih odjemalcev še na skupne gospodinjske odjemalce, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, ki bodo po novem upravičeni do nadomestne in osnovne oskrbe v skladu z zakonom.
Vlada bo lahko omejila osvetljevanje določenih objektov in površin, recimo reklamnih panojev
Novela med drugim še določa, da organ, pristojen za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom, več ne bo Agencija za energijo s sedežem v Mariboru, temveč ministrstvo, zadolženo za energijo. "Agencija bo še naprej opravljala določene ključne podporne naloge, ki jih bo nanjo prenesla vlada," še pravi Kumer. Takšna ureditev po njegovih besedah velja v skoraj vseh državah članicah EU. Novela uvaja tudi spremembo pri določitvi nadomestila, do katerega so upravičeni odjemalci, ki jih bo morda treba odklopiti zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe zaščitenih odjemalcev. To nadomestilo več ne bo predstavljalo nadomestila za nastalo škodo, temveč bo šlo za povrnitev stroškov, ki bodo odjemalcu nastali zaradi prehoda na drug energent.
SDS proti zaščiti Gen-I
Poslanska skupina SDS je vložila amandma, s katerim so želeli iz poroštvenega zakona črtati Gen-I, saj menijo, da gre pri tem za favoriziranje točno določene družbe. Kot je znano, je še lani Gen-I vodil zdajšnji predsednik vlade Robert Golob. Temu je odločno nasprotoval Kumer, ki je bil tudi sam lani še zaposlen v Gen-I: "Amandma gre proti skoraj 400 tisoč odjemalcem v Sloveniji. Vlada, ki skrbi za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo ter zemeljskim plinom, ne more dovoliti, da ne zaščitimo največjega dobavitelja električne energije v Sloveniji."
Ob višji stopnja tveganja bolj umazana proizvodnja
Na podlagi zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo bo lahko vlada razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja. Pri tem bo višjo stopnjo razglasila samo v primeru motenj pri oskrbi s plinom ali elektriko. "Pri višji stopnji tveganja bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo začasno dopuščeno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij," pravi državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen. Če se bodo gospodarske družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti lastniški delež, odločile za investicije v projekte za proizvodnjo elektrike iz sončne energije, bodo morale del ustvarjene elektrike brezplačno razdeliti med gospodinjske odjemalce, pri čemer bodo imeli prednost odjemalci v večstanovanjskih objektih. Vlada bo imela po zakonu tudi možnost, da omeji temperaturo ogrevanja v vseh javnih stavbah in objektih, kjer se ljudje pogosto zadržujejo, kot so trgovski centri. Hkrati bo lahko omejila osvetljevanje določenih objektov in površin, kot so recimo reklamni panoji.
Poroštvo do 800 milijonov evrov za HSE
Poslanci so sprejeli tudi tako imenovani poroštveni zakon, katerega namen je gospodarskim družbam v sklopu obeh energetskih stebrov (Gen energija in HSE) in tudi družbi Geoplin zagotoviti dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev. Kot pravi Seršenova, je bil zakon sprejet v luči izrednega porasta cen energentov: "Saj so družbe, ki delujejo na veleprodajnih energetskih trgih, za finančne posle dolžne zagotavljati vedno višje zneske denarnega kritja." Vlada želi upravičenim družbam zagotoviti poroštvo za obveznosti iz naslova najetih kreditov za sredstva, ki jih te potrebujejo tako za delovanje na trgih električne energije (Gen energije in HSE) kot za nakup zemeljskega plina na trgih zunaj EU (Geoplin). Zakon tako predvideva poroštvo do maksimalne skupne vrednosti 800 milijonov evrov za družbo HSE in 400 milijonov evrov za Gen energijo in z njo povezano družbo Gen-I. Za Geoplin bo država zagotovila poroštvo do 80 odstotkov zneska za kredite, potrebne za nakup neruskega zemeljskega plina.
Poslanec NSi, v kateri so podprli poroštveni zakon, in minister za infrastrukturo v prejšnji vladi Jernej Vrtovec ukrep označuje za pametno potezo. A hkrati dodaja, da Slovenija že zaostaja na področju pomoči gospodarstvu. Pri tem izpostavlja nujno uvedbo kapice na cene energentov za podjetja. V NSi medtem niso podprli zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer, saj, kot pravi Vrtovec, koalicija v tem primeru ni sledila predlogu NSi, da bi v sistem reguliranih cen elektrike vključili vrtce, šole in domove za starejše.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
