Urška Polanc
Rozmari Petek
Srečko Klapš
Opozorila, da smo pred najhujšo zimo v tem stoletju, se pred negotovo energetsko jesenjo kar vrstijo. Cene električne energije in zemeljskega plina na borzah dosegajo rekordne vrednosti, za prihodnje (tudi zimske) dobave so tudi do dvajsetkrat višje od tistih pred dvema letoma. Cene megavatne ure elektrike so dosegle tudi že 1000 evrov, zemeljskega plina pa 350 evrov. To so cenovne ravni, ki jih težko preživijo podjetja, kaj šele državljani, ki so zavoljo vsesplošne draginje, ki jo spodbujajo posledice vojne agresije Rusije nad Ukrajino in naraščajoče inflacije, upravičeno zaskrbljeni. Sredi tedna so iz združenja Eurelectric poslali alarmantno opozorilo, da je treba takoj zmanjšati porabo zemeljskega plina, sicer se lahko evropske zaloge plina pozimi izpraznijo.
Črne napovedi ekonomistov in energetikov
Ekonomist Igor Masten je v nedavnem intervjuju za Siol ugotavljal, da ne moremo živeti v iluziji, da se lahko inflacija zniža brez recesije, nižjih obrestnih mer, brez odpuščanja. "Podjetja ne bodo mogla prenesti višjih stroškov energentov, surovin in še višjih plač, ki bi nadomestile izgubo kupne moči. Najslabša podjetja bodo bankrotirala, preostala pa se bodo v ostrih razmerah na mednarodnih trgih znašla še z dodatno težavo manjše konkurenčnosti zaradi naraščajočih stroškov dela. In vse bo tudi zato trajalo toliko dlje," meni Masten. Tudi Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki je med najbolj zaskrbljenimi v energetiki že spomladi opozarjal, da bomo kmalu za energente plačevali do štirikrat več, kot smo doslej, napoveduje, da bo prihajajoča zima največji preizkus slovenskega energetskega sistema: "Država gospodinjstvom elektriko subvencionira, zato pozimi pričakujemo več ogrevanja na elektriko: s paneli, električnimi radiatorji, kaloriferji. To bo dodaten pritisk na distribucijsko omrežje."
Statistični urad je medtem izračunal, da sta se električna energija in zemeljski plin že v letošnjem drugem četrtletju podražila za vse odjemalce. Cene elektrike so bile v primerjavi s prvim četrtletjem za gospodinjstva višje za kar 35 odstotkov, za negospodinjske odjemalce pa za 8 odstotkov. Cene zemeljskega plina pa so bile višje za 11 oziroma za 5 odstotkov. Povprečna cena električne energije je v drugem četrtletju za gospodinjske odjemalce znašala 0,157 evra na kilovatno uro (kWh), za negospodinjske odjemalce je dosegla 0,162 evra na kWh brez DDV. Povprečna cena zemeljskega plina je bila za gospodinjske odjemalce 0,076 evra, za negospodinjske odjemalce pa 0,063 evra na kWh brez DDV.
Cene elektrike so bile v primerjavi s prvim četrtletjem za gospodinjstva višje za kar 35 odstotkov, za negospodinjske odjemalce pa za 8 odstotkov
Vlada blaži draginjo za državljane bolj kot za podjetja
Vlada premierja Roberta Goloba se sicer pravočasno odziva na zvišanje cen energentov, sprva s ponovno regulacijo cen naftnih derivatov zunaj avtocest, nato z omejitvijo najvišjih cen električne energije in zemeljskega plina ter znižanjem stopnje davka na dodano vrednost z 22 na 9,5 odstotka za vse energente z izjemo kurilnega olja. Tako od 1. septembra do 31. avgusta prihodnje leto veljajo najvišje cene 0,118 evra na kilovatno uro za višjo tarifo in 0,082 evra za nižjo ter 0,098 evra za enotno tarifo. Najvišje cene zemeljskega plina pa so omejene na največ 0,073 evra na kilovatno uro brez DDV. Toda pozor, nekateri odjemalci, ki še imajo sklenjene posebne ponudbe, danes na Petrolu na primer plačujejo trikrat manj. To pomeni, če je njihov mesečni pavšalni strošek za plin 90 evrov, bo ta poslej kar 270 evrov. Ob čemer bosta lahko tako Petrol kot Gen-I, ki imata največ odjemalcev, svoje danes še nižje cene z vladnim žegnom celo povišala. Bolj je ta ukrep smiseln pri električni energiji, kjer bo moralo cene znižati šest dobaviteljev.
Avstrijska vlada za subvencionirano elektriko do sredine leta 2024
Avstrijska vlada je v sredo sprejela ukrep subvencioniranja cene električne energije do sredine leta 2024. Porabniki bodo do letne porabe 2900 kilovatnih ur elektrike plačali 10 centov na kilovatno uro. V povprečju bo to pomenilo 500 evrov prihranka na gospodinjstvo, je dejala infrastrukturna ministrica Leonore Gewessler. Nižja cena bo po izračunih avstrijske vlade pokrila 80 odstotkov povprečne porabe avstrijskega gospodinjstva, šlo naj bi za temeljno porabo. Dodatno porabo bo treba še naprej plačati po običajnih tarifah. “Nihče v Avstriji ne bi smel biti v položaju, ko si ne more privoščiti osnovne porabe elektrike,” je ob predstavitvi ukrepa dejal kancler Karl Nehammer. “Gre za hitro in nebirokratsko pomoč, saj zanjo nikomur ni treba zaprositi, zavora se bo avtomatično sprožila za vsako gospodinjstvo,” je dodal. Z omejitvijo obsega subvencionirane električne energije želi vlada med drugim spodbuditi tudi varčevanje gospodinjstev. Sicer pa so na Dunaju poudarili, da okoli polovica avstrijskih gospodinjstev letno porabi manj kot 2500 kilovatnih ur električne energije. Vlada je določila tudi zgornji prag subvencije pri 30 centih na kilovatno uro. S tem želi preprečiti, da bi v luči ukrepa ponudniki elektrike pretirano dvignili cene. Še dodatno bo država finančno razbremenila gospodinjstva z več kot tremi člani in socialno ogrožene - prva bodo lahko za dodatno pomoč zaprosila, pri čemer vse podrobnosti še niso določene, drugim bo pripadlo do 200 evrov pomoči. Ukrep bo državo stal od tri do štiri milijarde evrov, odvisno od gibanja cen na trgu. (sta)
Za najbolj ranljive je vlada pripravila 200 evrov energetskega dodatka, ki ga bo prejelo 63.000 posameznikov in družin. Po 200 evrov namenjajo samskim osebam; 200 evrov za družine z enim staršem, povečano za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo; 314 evrov za dvostarševske družine, povečano za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo, ali 314 evrov za pare brez otrok. Energetski dodatek bodo prejeli tudi invalidi, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost.
Za zdaj v zalogi le desetina lesnih goriv
Glede na to, da se polovica slovenskih gospodinjstev ogreva z lesnimi gorivi, ljudi poleg višanja cen skrbi tudi pomanjkanje goriv, kot so drva, polena, sekanci in peleti. Cena tone peletov se je z lanskih 350 evrov dvignila na 600, napovedi za jesen segajo tudi do 900 evrov za tono. Glede na to, da slovenska proizvodnja lesnih goriv ne zadošča povpraševanju, jih največ uvažamo iz Bosne in Hercegovine, ta pa izvoz zavoljo zaščite svojih odjemalcev omejuje in celo prepoveduje. Nekateri slovenski dobavitelji, ki so že plačali avanse, tako še niso prejeli naročenih dobav, alternative za nakup peletov in drv v Avstriji, Bolgariji, Romuniji in na Poljskem pa so še dvakrat dražje, ugotavljajo pri Trgovski zbornici Slovenije. Dobavitelji imajo tako trenutno v zalogi, v primerjavi z istim obdobjem lani, le desetino lesnih goriv. Boštjan Jagros iz trgovske družbe Jagros ob tem ugotavlja, da je danes še toplo, "čez tri tedne pa bo panika".
Če znižamo temperaturo prostorov, v katerih bivamo, za samo eno stopinjo Celzija, se to odrazi v 5 do 7 odstotkov nižji porabi energenta
Višanje cen lahkega kurilnega olja, to se je od novembra lani podražilo z okoli 90 centov na več kot 1,5 evra oziroma za 66 odstotkov, pa dela sive lase okoli 14 odstotkom slovenskih gospodinjstev, ki se ogrevajo s tem energentom. To pomeni, da bo gospodinjstvo, ki je lani za kurilno olje odštelo 1000 evrov, letos zanj moralo plačati 1660 evrov. Dobave se daljšajo, za nekaj dodatne nervoze pa je poskrbel infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je potem, ko zaradi Evropske komisije vlada ni mogla znižati DDV tudi za kurilno olje, napovedal ponovno regulacijo cene in državljanom svetoval, naj z nakupom kurilnega olja še počakajo. "Predsednik vlade in tudi jaz sva že povedala, da vse več analiz kaže, da bo treba poseči tudi na trg ekstra lahkega kurilnega olja, ki ne deluje. Delamo simulacije in izračune. Odločitev ni da ali ne, ampak le še kako," je napovedal Kumer.
Ne gre le za delovna mesta, ampak za obstoj gospodarstva
Medtem vlada gospodarstvu sprva letos ponuja 40 milijonov evrov za kritje upravičenih stroškov 30-odstotne razlike povišane cene energije po precej zapleteni formuli, prihodnje leto pa milijardo evrov in pol. Za zdaj pa se v vladi upirajo ideji o oblikovanju kapice na cene energentov in bodo, kot kaže, počakali na usmeritve EU. Glede na različna mnenja bo enotni evropski dogovor o tem sicer težko hitro sprejeti. Četudi je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo napovedala možnost uvedbe cenovne kapice na ruski plin.
Prevaranti izkoriščajo energetsko krizo
Vse bolj priljubljenim lesnim peletom je cena, tako kot drugim energentom, v zadnjem času precej narasla. To izkoriščajo goljufi, ki prek lažnih spletnih trgovin (na primer pluspelletsgmbh.com) prodajajo lesne pelete po občutno nižjih cenah. O prevarah poročajo tudi iz tujine. Na spletni strani Varni na internetu opozarjajo na previdnost pri nakupovanju peletov po spletu.
Prevaranti uporabljajo podatke resničnega podjetja za prodajo lesnih peletov. Bančni računi lažnih trgovcev s peleti, kamor so naročniki nakazali denar, so neizsledljivi, uporabniki pa svoje pritožbe naslavljajo na obstoječe podjetje, ki o nakupu ne ve ničesar, še opozarjajo pri Varni na internetu.
Energetsko intenzivna podjetja medtem zmanjšujejo proizvodnjo, Talum iz Kidričevega je že od lani le na tretjini proizvodnje v elektrolizi, Slovenska industrija jekla jo bo znižala za 40 odstotkov. Za zdaj ne napovedujejo odpuščanj, ampak reorganizacijo. Marko Lotrič, direktor družinskega podjetja Lotrič Meroslovje in novi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, celo meni, da ne gre za vprašanje ohranjanja delovnih mest, ampak obstoja gospodarstva kot celote: "Mali brez velikih ne moremo delati in tudi veliki brez malih in srednjih podjetij ne morejo preživeti." Po njegovem je gospodarstvo sposobno plačati ceno, ki je potrebna za proizvodnjo električne energije, tam do 150 evrov za megavatno uro. "To je tista kapica, ki nam bo omogočila preživeti, četudi ta predstavlja okoli 250-odstotno povečanje cen električne energije."
Z vedno večjimi računi za električno energijo se soočajo tudi obrtniki in gostinci, mnogi dodatnih povišanj ne bodo zmogli. Zato je med predlogi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije tudi subvencioniranje čakanja na delo doma po vzoru protikoronskih ukrepov. Najbolj so na udaru pekarne, ki prejemajo nove, desetkrat višje ponudbe za dobavo električne energije in resno razmišljajo o zaprtju dejavnosti.
Optimizirati porabo in iskati rešitve za učinkovito rabo energije
Glede na vse bolj negotovo energetsko jesen in zimo smo Ludvika Hriberška, energetskega svetovalca (Ensvet), povprašali, kako naj si porabniki energentov znižajo vedno višje zneske na položnicah. Na energetsko krizo se lahko odzovemo tudi tako, da se naučimo učinkovito ravnati z energijo in varčujemo, dokler jo imamo, meni Hriberšek. "S spremembami vedenjskih navad, na primer z ugašanjem luči, zapiranjem oken, izklapljanjem hišnih aparatov, ko jih ne potrebujemo, pametnim kuhanjem, uporabo energetsko učinkovitih naprav (hladilnikov, pomivalnih strojev, pečic). Glede na to, da se bliža ogrevalna sezona, lahko že z enostavnimi ukrepi zmanjšamo rabo energentov. Če znižamo temperaturo prostorov, v katerih bivamo, za samo eno stopinjo Celzija, se to odrazi v 5 do 7 odstotkov nižji rabi energenta. To pomeni, da če znižamo povprečno temperaturo z 22 na 18 stopinj, bomo porabili za 20 do 28 odstotkov manj energije," svetuje Hriberšek.
Na vprašanje, kako naj gospodinjstva kombinirajo ogrevanje, če so odvisna od zemeljskega plina ali lahkega kurilnega olja, odgovarja, da hitrega učinkovitega recepta ni: "Za vse vrste energentov velja, da jih moramo racionalno rabiti, dokler so na razpolago, s tem varujemo okolje in svoje denarnice. Najcenejša energija je neporabljena energija, zato je v sedanji energetski krizi nujno optimizirati porabo in iskati rešitve izvedbe ukrepov za učinkovito rabo energije, tako da se na primer odločimo za energetsko prenovo toplotnega ovoja, temu pa naj sledi prenova tehničnega sistema v stavbi. A to zahteva razmislek in čas vsaj do prihodnje ogrevalne sezone."
Kuhanje testenin ob ugasnjenem štedilniku
Nobelov nagrajenec, italijanski fizik Giorgio Parisi, je v Italiji sprožil burno razpravo s predlogom ljudem, naj testenine skuhajo ob ugasnjenem štedilniku, da bi tako sredi krize zaradi vse višjih življenjskih stroškov prihranili energijo in denar. Parisi je v zapisu na družbenem omrežju predlagal, naj ljudje ugasnejo štedilnik, ko voda s testeninami zavre, nato pa naj pustijo posodo dobro pokrito, dokler se testenine ne skuhajo. Podprl ga je tudi kemik Dario Bressanini: ”To ni nekaj novega, že 200 let vemo, da ni vrela voda, njeno vrenje tisto, kar opravi kuhanje, temveč temperatura vode, ki nato toploto prenaša na testenine, riž ali jajce,” je dejal.
Torej o katerih dosegljivih naložbah za ogrevanje naj razmišljajo v gospodinjstvih? "O celovitih rešitvah, ki so lahko kombinacija male sončne elektrarne in toplotne črpalke, če lokacija objekta in omrežje to omogočata. V ruralnem in primestnem okolju se lahko posameznik odloči za zamenjavo obstoječe kurilne naprave z bolj učinkovito na lesna goriva z visokim izkoristkom," meni Hriberšek, ki v energetski krizi vidi tudi možnost za povečanje uporabe obnovljivih virov energije. "Ne kritizirajmo dobaviteljev energentov, ampak pri sebi izvajajmo ukrepe za nižjo rabo, in če imamo finančne možnosti, investirajmo v naložbe za energetsko bolj učinkovite domove, s čimer bomo obvarovali planet pred toplogrednim segrevanjem."
Kako družinski proračun pripraviti na prihajajoče finančno zahtevne mesece?
Ana Vezovišek, finančna mentorica iz družbe Vezovišek & Partnerji, pa o podražitvah v zadnjih mesecih, ki so se začele z dvigom cen energentov in hrane ter se razširile na področje gostinstva, rekreacije, kulture …, meni, da je ključno, da že danes pretresemo svoj proračun. Še posebno, ker nas analitiki opozarjajo, da najhujše šele prihaja.
Preverimo, kakšni so naši stroški danes. To, da mislimo, da vemo, kam gre naš denar, ni dovolj. Zlasti ne, če želimo imeti nadzor nad izdatki in najti rezerve. To najlažje naredimo tako, da določimo posamezne kategorije, kot so hrana, bivanje, prevoz, otroci, zdravje ..., in potem pogledamo na mesec, dva, tri nazaj in preverimo, kakšna je bila naša poraba v primerjavi z našimi prihodki. Če se izkaže, da so bili odhodki višji od prihodkov, nam mora zasvetiti alarm, saj to pomeni, da nekaj delamo narobe.
Bančni limiti in kartice. Redki so tisti, ki nimajo nobenega limita in ne uporabljajo kreditnih kartic z zamikom plačila. In ti še kako dobro vedo, zakaj si tega ne želijo. Limit in kreditne kartice nam vsak mesec zagrenijo življenje. Bančni limit se zmanjša za le kakšen dan ali dva, potem pa imamo ponovno velik minus na računu. To je tudi najdražja oblika financiranja. Nič bolje se ne počutimo, ko čakamo na odtegljaj od porabe kartice, in smo spet v začaranem krogu … Kako se znebiti limitov in kartic? Morda s postopnim načrtnim varčevanjem, dodatnimi prihodki, prodajo katere izmed stvari, ki je ne potrebujemo, ali pa navsezadnje s kratkoročnim kreditom, saj je cenejši od limita.
Likvidnostna vreča za hude čase. Varčevati moramo takrat, ko imamo denar, ne takrat, ko ga nimamo. Takrat je navadno že prepozno. Ljudje vse preveč odlašamo z varčevanji in si govorimo: "Ah, ta mesec ni šlo, bo šlo pa naslednji mesec." In minevajo meseci, leta, nam pa ne uspe napolniti t. i. likvidnostne vreče. Zakaj? Enostavno se prepustimo toku in upamo, da nam ne bo treba posegati po kakšni rezervi. A mnogi so že izkusili, kako pomembno je imeti likvidnostno vrečo. Zato vsak mesec ob prejemu plače dvignemo najmanj 10 odstotkov naših prihodkov in jih spravimo na varno ali jih preusmerimo na varčevalni račun. Pogosto imamo doma kakšno stvar, ki je ne potrebujemo, zato preverimo, kaj vse lahko unovčimo, in te stvari prodamo. Na ta način kaj hitro pridemo do nekaj sto evrov (nekateri tudi do tisoč).
Optimizirajmo stroške. Kdaj vemo, da so nekateri stroški previsoki? Le tako, da vemo, koliko natančno znašajo. In to naredimo z natančnim pregledom, kot smo ga opisali v prvem koraku. Nemalokrat se izkaže, da plačujemo naročnine za stvari, ki jih ne uporabljamo, pakete, ki so jih dobavitelji že zdavnaj znižali … Plačilo stroškov elektrike, plina, telefona, interneta ... vse to enostavno kar sprejemamo tako, kot je, in si ne vzamemo časa, da bi bodisi znižali ceno paketa (saj so danes te veliko nižje, kot so bile pred leti) bodisi zamenjali dobavitelja, če nam obstoječi ne bo šel naproti. Ne sme nam namreč biti vseeno in ravno s tem odnosom pokažemo, kako mar nam je za naš denar.
Z listkom v trgovino. Hrana nam na letnem nivoju navadno odnese največ družinskega proračuna. Pri tem imamo navadno zelo veliko rezerv. Pa ne takih, da bi družina morala stradati, temveč z boljšo organiziranostjo, da vemo, kaj kupujemo in zakaj, kakšen bo na primer jedilnik za prihodnji teden ... Ob tem ne bi prihranili le tisoč evrov in več letno, ampak tudi veliko našega časa. Poizkusite iti v trgovino pripravljeni s seznamom v roki in največ enkrat tedensko. Boste videli, da bo razlika očitna.
Če se želimo pripraviti na vse hude čase (ne samo na tega, ki nam grozi že to jesen), se moramo resno posvetiti družinskemu proračunu. Zdaj, ko še imamo vajeti v svojih rokah, je treba to izkoristiti, da ne bo prepozno.
”Kurjač” že od mladih nog
Jutranja rutina Terezije in Jožeta Avpiča iz Laškega je pozimi znana - Jože podkuri v centralni peči, medtem ko Rezka skuha kavo. Tako je že leta. Tako je bilo že pred svarečo energetsko krizo. Tradicionalnost se jima je obrestovala. Res je, da je s tem načinom ogrevanja več dela kot denimo s plinom ali kurilnim oljem, kjer je vse avtomatizirano s pritiskom na gumb, a je še vedno najcenejši. Kljub podražitvam, ugotavljata. "Sicer imava takšno peč, da lahko kuriva tudi na kurilno olje, a imava že dve leti polno cisterno. Nič ga ne rabiva. Vedno raje zakuriva kar z drvmi. Tudi za toplo vodo," opisujeta. "Največkrat je kurjenje moje opravilo. Ko sem bil star 15 let, sem že bil kurjač v Iskra Semiču," doda Jože. "Preden sva zamenjala okna in se odločila za fasado s 15-centimetrsko izolacijo, sem tudi ponoči hodil 'gor devat drva', da ni bilo zjutraj prehladno," se spominja. "Zdaj neham kuriti zvečer in je zjutraj v hiši še vseeno okoli 20 stopinj Celzija." K sreči sta vse te naložbe opravila ravno pred tremi leti. "Sedaj se je tudi ta material podražil," trdita.
Na dvorišču imata za zimo že pripravljeni dobri dve "klaftri" drv. "Nekaj jih je ostalo še od lanske zime, ki ni bila tako huda, nekaj celo še od predlanske. Sedaj sva dokupila le eno klaftro drv. Približno toliko jih na zimo tudi porabiva. Zadnje čase ne ogrevava več cele hiše, temveč le spodnji del, v katerem živiva. Zakaj bi celo, če zgoraj nihče več ne živi?" komentira Terezija. "A medtem ko sva še lani za klaftro dala 270 evrov, je letos cena poskočila na kar 400 evrov. Točno vem, ker sem si znesek lani zapisala. Torej 130 evrov več kot lani! So naju pa v tem tednu obiskali prijatelji iz Poljčan in so rekli, da pri njih klaftra drv stane že 480 evrov. Tako izkoriščajo ljudi!"
"Pa saj ne moreš nič spremeniti. Kar bo, pač bo," doda Jože ob tem, ko beseda nanese še na vse druge podražitve, ki smo jim priča. "Vse se je podražilo. Sploh meso pa tudi kruh je zelo drag, poceni je le takšen, za katerega ne veš, iz česa vse je narejen. Kvalitetni so zelo dragi, najmanj tri do štiri evre, kar se mi zdi ogromno. Pa meso se je precej podražilo, sploh govedina, saj je skorajda ne dobiš pod deset evrov," opiše Terezija. "Ne vem, kako bodo shajale mlade družine z otroki. Že šolske potrebščine so zelo drage, kje je še vse ostalo. Ne vem, kako ljudje zdržijo. Ali če sta dva v pokoju, pa samo eden dobi penzijo. Ne vem, kako si potem lahko kaj privoščiš. Meni je prav žal, da sva letos znesek zavarovanja hiše celo povišala. Zavarovalni agent me je prepričal, da se je material podražil in da bi bilo zato dobro, da bi celo vsoto povišali. In sva. Potem sem šele začela razmišljati, kaj bo, če kdaj eden ostane sam. Kako boš potem vse to vzdrževal? Nikakor ne moreš. Morda lahko kak mesec manj zapraviš za hrano, ampak enkrat je treba spet kupiti stvari. Ne vem, mi je kar žal. Preveč zavarovanja sva si naredila. Ker zraven pridejo še drugi stroški: elektrika, voda, smeti, televizija, telefon, mestno zemljišče. Pa avto skoraj moraš imeti, če hočeš priti do trgovine. Stroškov je veliko."
"K sreči," doda Jože, "takšnega avta, ki bi 'žrl' tako malo bencina kot sedanji, še nisem imel. Ker tudi bencin se je strašno podražil." Srečo sta zakonca imela tudi pred leti, ko se kljub temu, da mimo njiju teče plinovod, nista odločila za tovrstni sistem ogrevanja. Nista bila edina. "Sosedje se vsi ogrevajo na drva, z izjemo ene, ki se ogreva na plin. Pravi, da jo sedaj zelo skrbi, ker na plin tudi kuha. V skrbi, da bodo zaprli plin in si ne bo mogla niti česa skuhati, si bo sedaj kupila štedilnik na drva," opišeta.
Sama to zimo ne bosta varčevala pri kurjavi. "Če je huda zima, pač bolj kuriš. Kaj češ," pravi Jože. "To, da bodo sedaj nekateri morali manj ogrevati, torej da bodo imeli manj stopinj v stanovanju ali hiši, se mi ne zdi dobro. Sploh če imaš malega otroka, se mi zdi premalo 19 stopinj, ko ga previjaš, kopaš in podobno," razmišlja Terezija. "Midva imava v hiši pozimi okoli 22 stopinj. Sploh kadar pride vnuk k nama, je prav, da je toplo." Morda drva niso najenostavnejši način ogrevanja. "Ampak zdaj se nama pa res ne ljubi več iskati alternativnih načinov in ponovno vlagati še v to. Tako ali tako ne veš, kaj še pride," zaključita prijetna sogovornika.
Če imaš majhne otroke, potrebuješ plan B
Sedemindvajsetletna Katja s svojim partnerjem in majhnima otrokoma že več let živi v lastniškem stanovanju v okolici Maribora. S partnerjem imata redne prihodke, oba sta zaposlena, otroka pa sta v vrtcu. Ob občutnih podražitvah, dvakratniku cen, kar je mlada mamica v trgovini opazila predvsem pri mleku in jogurtih, ki so v njihovem gospodinjstvu stalnica, drugih sprememb, ki bi še dodatno praznile denarnico, za zdaj ne občuti. "Jasno pa je, da te skrbi, kam vse to vodi - razmišljaš, da boš moral v prihodnosti, če boš želel živeti enako lagodno, kot si do zdaj, zaslužiti malo več. A trenutno smo še v takšnem položaju, da živimo enako, kot smo, ni kakšnega pomanjkanja. S partnerjem se tudi dobro znajdeva. Zadeve o energetiki ima precej dobro 'naštudirane', ve, kaj se najbolj splača, imamo plane b, tako da se s tega vidika počutim varno. Si pa predstavljam, kako je to za nekoga, ki teh možnosti nima in je obsojen samo na ogrevanje s kurilnim oljem, plinom, brez drugih opcij," je povedala. Tudi v njihovem stanovanju, ki je v dveh etažah in meri nekaj manj kot 70 kvadratnih metrov, je bilo namreč v prvi vrsti mišljeno ogrevanje na plin, a rešujeta jih dve klimatski napravi, s katerima se tudi grejejo. Na ta način so že do zdaj, ko je plin neprimerno dražji od elektrike, dosti prihranili. Pričakujejo pa, da se plin v prihodnosti ne bo bistveno podražil kot tudi ne elektrika, tako da bodo skozi mesec še vedno prišli brez odrekanj.
Zadovoljni so, da so že pred leti, ob selitvi v stanovanje, razmišljali bolj dolgoročno in so ob delni obnovi vgradili klimatski napravi, nova okna in balkonska vrata, ki dobro tesnijo in zadržujejo toploto. Živijo v večstanovanjskem objektu iz leta 1996. Njihova gradnja je še dobra, povsem drugače pa je z objekti, starimi 50 let, razmišlja Katjin partner in rešitev za manjšo porabo energentov vidi predvsem v energetski sanaciji vseh stavb, ki so ostale pod spomeniškim varstvom. V tem primeru namreč tudi v poletni sezoni za hlajenje ne bi potrebovali klim. Mladi par sicer prihaja s Koroškega. Tam so bili navajeni ogrevati z drvmi, saj so bila ta zanje najcenejši energent, v Kamnici pa imajo utekočinjen naftni plin, ki pa je za tamkajšnje uporabnike za nekaj odstotkov cenejši.
Inženir strojništva nam je priznal, da ima pri vsem tem malo poklicne deformacije, situacije pa tudi nerad prepušča naključju, in povedal, da imajo poleg dvojne možnosti ogrevanja tudi dva načina za kuhanje (plin in indukcija), prav tako pa imajo dvojno možnost ogrevanja sanitarne vode - na plin, s pretočno plinsko pečjo, in navadnim električnim bojlerjem. Zaradi ugodja, ko je temperatura vode primerna že v nekaj sekundah, v glavnem uporabljajo navadni električni bojler. Lani so tako v najhujšem, najbolj mrzlem mesecu za elektriko in plin skupaj odšteli okoli 150 evrov, a pri ogrevanju ob dojenčku oziroma dveh majhnih otrocih niso varčevali.
Ali mladi že sploh razmišljajo dovolj o črnih napovedih, energetski revščini in podobnem, smo vprašali 27-letnico. "Ljudje smo si različni, eni živijo iz dneva v dan, tisti, ki imamo v teh letih družino, pa moramo zagotovo razmišljati, kaj bo jutri, kaj bo čez nekaj mesecev, drugo leto ... Mogoče je zdaj s tega vidika vseeno lažje kakšnemu študentu oziroma nekomu, ki še nima otrok in je zato lahko bolj prilagodljiv," je povedala Katja, hvaležna, da so imeli možnost stanovanje kupiti že pred leti in da zdaj plačujejo zgolj stroške, ne pa tudi najemnine, saj se zaveda, da je mladim družinam brez tega luksuza, z višjimi stroški in tudi z najemninami zdaj zelo težko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
