Povezani stroki za celovitejšo obnovo

Celovita prenova zgradb danes ne more biti usmerjena le v zagotavljanje energijskih prihrankov, ampak naj podaja rešitve tudi za izboljšavo funkcionalne zasnove in konstrukcijske stabilnosti stavb, vse s ciljem doseganja visoke stopnje bivalnega ugodja ob minimalnih negativnih okoljskih vplivih, pravita dr. Vesna Žegarac Leskovar, dekanka Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ter redni profesor in predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije dr. Miroslav Premrov.

Zakaj je pomembno povezovanje

Povezovanje obeh strok, arhitekturne in gradbene, je pomembno pri načrtovanju novih objektov in tudi prenov, saj se tako že v začetni fazi zasnova novega ali prenovljenega objekta prilagodi funkcionalnim in estetskim željam investitorja, idejam arhitekta, energijskim potrebam objekta, drugim kazalnikom optimalnega bivalnega ugodja in statičnim zahtevam.

"S ciljem snovanja optimalnih objektov z vidika arhitekturne forme, funkcionalnosti, bivalnega ugodja, energijskega izkaza in statične stabilnosti sodobnih novogradenj ali celovitih prenov pa je danes nujno, da povezujemo znanja enih in drugih," opozarjata sogovornika.

Sodelovanje pri konkretnih objektih

"Delo, ki ga izvajamo s študenti arhitekture in gradbeništva, temelji na lastnih znanstvenih raziskavah, ki postavljajo smernice za razumevanje pomena celovite prenove. Na osnovi številnih izvedenih študijskih projektov, tako z vidika novogradenj kakor tudi trajnostnih prenov, smo v študijskem letu 2016/17 sodelovali na delavnici avstrijskega združenja ProHolz, ki je obravnavala prenovo šole z uporabo križno lepljenih modularnih elementov, v letu 2018/19 na natečaju podjetja Saint Gobain, ki je obravnaval prenovo večstanovanjskega objekta in revitalizacijo območja Crescenzago v Milanu, in v študijskem letu 2019/20 na natečaju združenja ProHolz, ki obravnava modularne nadgradnje večstanovanjskih objektov na Dunaju. Veliko smo se ukvarjali tudi s trajnostno prenovo vrtcev, osnovnih šol in večstanovanjskih stavb v občini Maribor," razlagata sogovornika.
V študijskih letih 2014/15 in 2016/17 so se lotili načrtovanja energijskih prenov večstanovanjskih stavb, postavljenih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri tem pa kot enega izmed ukrepov energijske prenove uporabili nadgradnjo z leseno-steklenimi konstrukcijskimi moduli, kar zagotavlja boljši energijski izkaz celotnega objekta, zagotovi dodatne bivalne površine, hkrati pa bistveno ne spreminja statičnih razmer v obstoječem spodnjem delu objekta (primer prenove in modularne nadgradnje večstanovanjskega objekta v Kočevarjevi ulici).

Analiza stanja in analiza potreb

Pristopi k prenovi zajemajo natančno analizo stavbe, poseben poudarek pa posvečajo potrebam uporabnikov. "Tako smo recimo pri analizi vrtcev in šol s študenti izvedli poleg analiz arhitekturnih, konstrukcijskih in tehničnih vidikov objektov tudi razgovore z zaposlenimi, ki so nam predstavili svoje poglede na uporabo prostora, lastno videnje problemov, ki se pojavljajo, in ne nazadnje lastne želje po izboljšavah."

"V projektih stremimo tudi k novitetam, zlasti zastopamo - če so potrebe tudi po povečanju uporabnih površin - načine prenove z uporabo modulov nadgradnje iz lahke lesene konstrukcije."

Diseminiranje znanj preko zidov fakultete

"Naša raziskovalna in razvojna spoznanja diseminiramo s številnimi seminarji, ki jih organiziramo v glavnem za graditeljsko stroko, kjer zavestno povezujemo arhitekturni in gradbeni aspekt. Tako smo leta 2010 na FGPA v sodelovanju z DGIT Maribor organizirali prvi, v letih 2011 in 2012 pa drugi in tretji posvet na temo energetske učinkovitosti v arhitekturi in gradbeništvu. Na vse posvete smo povabili tudi priznane strokovnjake iz tujine, saj smo v tistih letih na tem področju še precej zaostajali za sodobnimi svetovnimi smernicami s tega področja. Z leti pa smo se naučili, da nekaterih svetovnih spoznanj in predvsem pravilnikov ne moremo kar sprejeti tudi kot slovenske standarde in pravilnike, saj ima Slovenija svoje klimatske značilnosti, ki precej odstopajo zlasti od skandinavskih in nemških, po katerih se je takrat večinoma zgledovala slovenska stroka. Skupaj z agencijo Lotus in revijo Varčna hiša smo leta 2014 organizirali posvet na temo renesanse lesene gradnje, v letu 2019 pa s podjetjem Rigips posvet o uporabi mavčnih oblog v večetažni leseni gradnji. Iz naslovov posvetov je razvidno, da smo tematsko prehajali iz novogradenj na problematiko celovitih prenov in tudi na tematiko večetažne lesene gradnje, kar je sicer ena izmed pomembnih strategij pametne specializacije Slovenije in platform SRIP​. Poleg tega smo svoja spoznanja diseminirali v številnih poljudnih objavah za slovenske medije."
Kako do uspešnejšega povezovanja v praksi