Franja Žišt
Bližajo se prazniki in imeli bomo nekoliko več časa, zato se bo morda kdo odpravil tudi v hribe. A pozor, v gorah se je že začela zimska planinska sezona, ki prinaša kar nekaj drugačnih izzivov kot poletna. Najprej je treba biti pozoren na vreme, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) za področje Komisije za alpinizem Matjaž Šerkezi. "V tem času je treba biti ves čas informiran o vremenu," pojasnjuje in še dodaja, da to ne bi smelo biti težko, ker "imamo zelo kakovostne vremenske napovedi" na meteo.si agencije za okolje. Napovedi so dovolj poljudne, da jih lahko razume vsak, prav tako jih redno osvežujejo. "Treba je samo upoštevati njihova priporočila. Sploh ko bo tudi - upam, da čim prej - malo več snega zapadlo, ko se bo povečala nevarnost snežnih plazov, kar je treba upoštevati. Ko obstaja neko tveganje, se ne gre v gore," je ob mednarodnem dnevu gora, 11. decembru, jasen Šerkezi.
Da je za zimsko udejstvovanje v gorah "najprej treba biti suveren pri poletnem obisku gora, potem pa se premišljeno, postopno in odgovorno lotevati zimskih vzponov, ki smo jim dorasli", so že ob začetku meseca opozorili tudi na tiskovni konferenci PZS ob začetku zimske planinske sezone. "Obisk zasneženih gora namreč ne pomeni zgolj poletnega planinstva z zimsko opremo in več oblačili, ključni so ustrezna usposobljenost, temeljita priprava, pravilna uporaba ustrezne opreme, številne izkušnje, poznavanje gorskega sveta v zimskih razmerah, na turi pa pravilno in odgovorno sprejemanje odločitev o napredovanju. Pomembno je tudi postopno pridobivanje izkušenj, zakladnica katerih so številna planinska društva po vsej Sloveniji," so tedaj izpostavili v PZS.
Če bo Božiček prinesel nove čevlje …
Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zelo raznolike snežne razmere, skrite markacije oziroma težave z orientacijo, kompleksnejše sprejemanje ustreznih odločitev zaradi spremenljivosti snežno-lednih razmer, plazovna (ne)varnost, pogosto tudi močan veter in megla, zaprte planinske koče v visokogorju, tudi daljši dostopi zaradi zaprtosti cest in težje gibanje zaradi snega, poudarjajo v PZS. "Dnevi so krajši, planinske koče so zaprte, tako da naj bodo osnovna oblačila vedno v nahrbtniku, naglavna svetilka, prva pomoč tudi, dobri, kakovostni čevlji na nogah. Tisti, ki se odpravljajo tudi v visokogorje, kjer je tehnično malo bolj zahtevno, uporabljajo cepin in dereze. Tisti, ki so tega vešči, nimajo težav. Je pa danes ogromno vse te opreme, marsikdo bo tudi za božič dobil nove čevlje, nove dereze, pa je težava, da tega ne zna pravilno uporabljati. Na tečajih varnejše hoje opažamo, da imajo nekateri vso opremo, se pa malokdo zna pravilno zaustaviti s cepinom," svari Šerkezi, da je lahko občutek varnosti ob popolni opremi varljiv.
Tistim, ki niso vešči hoje v zimskih razmerah, sogovornik svetuje, da gore obiščejo pod skrbništvom planinskega ali gorskega vodnika. "Je pa tudi pri teh treba preveriti njihove kompetence, v zadnjem obdobju se pojavljajo samooklicani kvazivodniki oziroma taki, ki nimajo primernih kompetenc, tako da je treba biti pozoren," spomni Šerkezi na primer, ki se je pred časom zgodil na Mali Mojstrovki, ko je kljub neprimernim razmeram skupina planincev goro obiskala z vodnikom.
Derezice le po ravnini
Za obisk visokogorja potrebujemo plazovni trojček - plazovno žolno, sondo in lopato -, morda celo četvorček, torej še plazovni nahrbtnik, "ki pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu," pravi predsednik Planinskega društva Kamnik in alpinistični inštruktor. Ob tem opozori na vse pogostejšo neprimerno uporabo tako imenovanih derezic oziroma verig, "ki so sicer dober pripomoček za varnejši korak na položnejšem terenu, na primer gozdnih cestah in planinah, kjer ni možnosti večjega zdrsa in nam pomagajo, da ne pademo na položni ali poledeneli podlagi". V strmejših pobočjih pa obstaja nevarnost, da se derezice snamejo s čevljev, prav tako nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti. Za strmejši teren so edina prava izbira ustrezne dereze, ko jih namestimo, planinske palice v rokah zamenja cepin.
Podpredsednik PZS in gorski vodnik Miha Habjan pojasnjuje, da je pred tem pomembna že sama priprava na turo - ustrezna psihofizična pripravljenost, zadostna usposobljenost in izkušenost udeležencev ture. "Poleg tega še priprava ustrezne opreme, preučitev razmer in vremena, preučitev vodniške literature in spleta, pri čemer moramo imeti v mislih, kolikšna je zanesljivost virov. Sem spadajo še predvidene časovnice, taktika ture, načrtovana izvedba, preučitev potencialnih nevarnosti in logistika ter vse drugo, kar vpliva na varnejšo izvedbo ture." "Najbolj razširjena oblika za postopno pridobivanje izkušenj in znanja je redna udeležba na organiziranih turah pod vodstvom vodnikov PZS," vabi planince v svojo sredino generalni sekretar PZS Damjan Omerzu. In kot zanimivost – članstvo v planinskem društvu PZS prinaša tudi nezgodno zavarovanje.
Alkohol, vpitje in glasba ne sodijo v gore
Pa še posebno obvestilo za vse, ki bodo v hribih silvestrovali. "Imejte v mislih, da je to svet živali, ki so v tem obdobju še toliko bolj izpostavljene tveganjem zaradi pomanjkanja hrane. Alkohol, kričanje in glasba v gorski svet ne sodijo ne poleti ne pozimi," opozarja Šerkezi. Poudari tudi, da se moramo v hribih držati ustaljenih poti, ki pa v zimskem času potekajo drugje kot poleti.
