Pravna mreža: Spontani protesti vsak petek so zakoniti, omejevanje in preprečevanje pa kaznivo

STA, VČ
01.07.2021 18:18
Zakon ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, eni in drugi so enako zakoniti in legitimni, so se v Pravni mreži za varstvo demokracije oglasili na temo petkovih protestov.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Alternativna protestna proslava za dan državnosti.
Igor Napast

V Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da so spontani protesti zakoniti in ustavno zagotovljena pravica, ki jo konkretizira zakon o javnih zbiranjih, njihovo omejevanje in preprečevanje pa kaznivo. Od policije se tako lahko utemeljeno pričakuje, da bo na organiziranih in na neorganiziranih mirnih shodih skrbela za red in zagotovila varnost, s tem pa bo omogočeno izvrševanje pravic do zbiranja in svobode, so se oglasili.

Zakon, navajajo v Pravni mreži, ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, pri čemer so eni in drugi enako zakoniti in legitimni. Organizirani shodi so tisti, ki imajo organizatorja, organizator pa je po zakonu fizična ali pravna "oseba, za račun katere se izvede shod oz. prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnimi organi".

Pri petkovih protestih ni šlo za organizirane, ampak spontane shode; imajo veliko število bolj ali manj aktivnih pobudnikov, ki pa po zakonu niso organizatorji protestov. Protesti niso izvedeni za račun posameznih oseb, ampak so izraz množičnega nezadovoljstva in ogorčenja prebivalcev in prebivalk države z načinom delovanja oblasti, navajajo.

Čeprav je ustavno sodišče začasno zadržalo ureditev, ki absolutno prepoveduje spontane shode, vlada še naprej vztraja pri njihovi popolni prepovedi, s kršenjem ustavnega načela sorazmernosti pa po navedbah Pravne mreže protipravno posega v ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja.

Spomnili so na določbe zakona o javnih zbiranjih ter na mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, "ki državi nalaga ne le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogoča". To pomeni, da policija mora preprečiti konflikte med nasprotujočimi si skupinami in preprečiti, da bi kdorkoli oviral ali omejeval miren shod.

Izpostavili so tudi določbo kazenskega zakonika, po kateri je za preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda zagrožena denarna kaznijo ali enoletna zaporna kazen. Če pa to stori uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do dveh let. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta