Elizabeta Planinšič
Ustavni pravnik Andraž Teršek je o tem, da se mu zdita tako prepoved gibanja kot policijska ura protiustavni, že v ponedeljek pisal na svoji spletni strani. Zdaj pa je od besed prešel k dejanjem in skupaj s kranjskim odvetnikom Damijanom Pavlinom včeraj na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti vladnih odlokov, ki omejujeta gibanje zgolj na regijo in prepovedujeta gibanje med 21. in 6. uro zjutraj. V pobudi zatrjujeta, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje. "Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi prepove, ravna protiustavno," sta prepričana.
Cilj je mogoče doseči z milejšimi ukrepi
Andraž Teršek je pojasnil, da ustava v 32. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sicer sme omejiti z zakonom, a le, če je to potrebno, med drugim da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni. Ustava sicer daje državi pristojnost, da omeji pravico do svobodnega gibanja v in po državi, a mora pri tem navesti prepričljive razloge, da je to nujno, primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu. Hkrati pa ustava državi ne daje pristojnosti, da gibanje v in po državi kar prepove. To je mogoče samo ob razglasitvi izrednega stanja, če tega stanja ne razglasi, pa mora poseči po manj restriktivnih, blažjih ukrepih.
Ukrepi morajo temeljiti na podatkih
Docentka in raziskovalka na FDV Barbara Rajgelj pa je na twitterju zapisala, da ukrepi, ki posegajo v pravice, ne smejo temeljiti na intuiciji in politični priročnosti, ampak na podatkih. "Le takšni ukrepi so ustavnoskladni, ljudje pa jim zaupamo," je dodala. Hkrati pa je informacijsko pooblaščenko prosila za mnenje o izgovoru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da podatkov o virih okužb ne objavlja zaradi varstva osebnih podatkov.
O izrednem stanju sicer govori določba 16. člena ustave, ki pravi, da je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti človekove pravice in temeljne svoboščine v vojnem in izrednem stanju. Lahko se razveljavijo ali omejijo le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva.
"Če bo v in po državi gibanje prepovedano in bo zapovedana policijska ura, bo to protiustavno: protiustavno kršenje temeljnih ustavnih pravic in svoboščin prebivalstva in protiustavno ravnanje državne oblasti. Ukrepa vlade bosta očitno protiustavna," sta zapisala pravnika.
Vlada sledila strokovnim predlogom
A z argumenti omenjenih pravnikov se vsi ne strinjajo. Dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik, pravi, da se mu Terškovo stališče ustavnopravno ne zdi prepričljivo. "Omejitev gibanja v določenem časovnem razponu s predpisanimi izjemami je zajeta z 32. členom ustave, ki dopušča omejitev svobode gibanja z zakonom, če je to potrebno - in ne nujno potrebno, kot zmotno piše dr. Teršek - za preprečitev širjenja nalezljive bolezni. Takšen zakon je zakon o nalezljivih boleznih, konkretno njegov 39. člen. Ta zakon neposredno implementira zakonski pridržek iz 32. člena ustave in zato in abstracto ni protiustaven. Lahko bi bil protiustaven v konkretnem primeru, če vlada za njegovo uporabo ne bi spoštovala testa sorazmernosti. Vlada je, kot smo lahko razbrali iz utemeljitve in medijev, tu sledila strokovnim predlogom, ki že dalj časa vztrajajo pri še bolj zgodnjih in strožjih omejitvah. Tako ocenjujem, da bi ta omejitev prestala test sorazmernosti, kot izhaja iz sodne prakse ustavnega sodišča, tudi zato, ker morajo biti sodišča v tovrstnih razmerah zadržana," meni dr. Avbelj.
Prepoved gibanja ali policijska ura
Da ne gre za policijsko uro, ampak za omejitev gibanja med 21. in 6. uro zjutraj, pojasnjuje notranji minister Aleš Hojs. Izraz policijska ura da je ponesrečen. A policijska ura je prevod angleške besede curfew, ki pomeni prav to: državni ukrep omejitve gibanja med določenima urama, posebno ponoči. Državni sekretar v Janševem kabinetu dr. Vinko Gorenak sicer navaja, da bi bilo izraz policijska ura morebiti najti zgolj v zakonu o pooblastilih policije, a v tem zakonu je zapisano, da gre za omejitev gibanja osebi, ki je v policijskem postopku, opozarjajo pravni teoretiki. Omejiti gibanje pa je mogoče tudi, če obstaja na nekem prostoru nevarnost. Nikakor pa ne gre za omejitev gibanja, kot ga zdaj zaukazuje vlada. In ne nazadnje - kršitve odlokov bodo preverjali prav policisti. Zatorej večina prepoved gibanja ponoči imenuje prav policijska ura.
In doda: "Kar pa se tiče argumenta, da bi državni zbor za omejitev pravice do svobode gibanja najprej moral razglasiti izredno stanje, pa ga ocenjujem za še bolj neprepričljivega in celo ustavno nevarnega. Razglasitev izrednega stanja mora biti skrajni ukrep, če velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. V izrednem stanju se lahko človekove pravice ne le omejijo, temveč celo razveljavijo. Zato je nujno čim dlje vztrajati v 'rednem stanju', četudi ga ogrožajo izredne razmere, zato da lahko zagotovimo polni nadzor sodišč nad ukrepi zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Če bi zakonodajalec sledil predlogu dr. Terška in razglasil izredno stanje, bi se potemtakem znašli v mnogo bolj pravno nevarni situaciji, kot smo sedaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
