Milan Brglez je danes na Državni volilni komisiji (DVK) vložil kandidaturo za predsednika republike s podpisi poslancev Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Kot je povedal v izjavi za medije ob vložitvi kandidature, pa ni pomembna le podpora poslancev, ampak predvsem ljudi, ki se bodo udeležili volitev 23. oktobra in oddali svoj glas.
Brglez, ki ga je h kandidaturi nagovorila stranka SD, je naknadno dobil še podporo Gibanja Svoboda. Tako je skupno zbral sedem podpisov poslancev iz stranke SD in 35 podpisov poslancev stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednico in podpredsednico državnega zbora.
Kot je povedal, je vložitev kandidature le začetek predsedniške kampanje. Po njegovih besedah bo "treba med ljudi in slišati njihov glas, ker je prav, da predsednik predstavlja vse", v nadaljevanju kampanje in v medijskih soočenjih pa bodo dokazali, da mislijo "še kako resno".
Pojasnil je tudi zaplet s transakcijskim računom, ki naj bi ga stranka SD za financiranje volilne kampanje predsedniškega kandidata odprla prepozno. Brglez je dejal, da je bil zaplet posledica tega, da so bile "odločitve glede kandidature sprejete po tistem, ko so roki za te zadeve že pretekli".
"To je še en del tiste tematike, kjer se bo najverjetneje tudi državni zbor moral soočiti z obnovitvijo zakonodaje na teh točkah, da bodo roki smiselni. Recimo prejšnji teden se je že začela volilna kampanja, rok za vlaganje naših kandidatur pa je do srede do polnoči," je povedal Brglez.
Brgleza so k oddaji kandidature pospremili vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, glavni tajnik SD Dejan Levanič in poslanca Damijan Zrim ter Bojana Muršič. Iz Gibanja Svoboda so ga s prisotnostjo ob vložitvi kandidature podprli vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon in med drugimi še poslanca Mojca Šetinc Pašek ter Miroslav Gregorič.
Brglez je evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ. V državno politiko pa je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Nekateri so ga kot predsedniškega kandidata videli že leta 2017.
Kordiš ob vložitvi predsedniške kandidature opozoril na pomen družbene solidarnosti
Tudi poslanec Levice Miha Kordiš je danes na DVK s podpisi poslancev Levice vložil kandidaturo za predsednika republike. Kot je napovedal, bo v kampanji zagovarjal družbeno solidarnost. V zunanji politiki bi se odmaknil od "enoumja zveze Nato" in se zavzel za politiko miru, neuvrščenosti in sodelovanja, je dodal.
Kot pravi Kordiš, se Levica na predsedniške volitve podaja z namenom dati glas delovnim ljudem, ki tega glasu v družbi in politiki sicer nimajo. "Potrebujemo družbo organizirane solidarnosti, ki bo prelomila z neoliberalnim konsenzom zadnjih desetletij," je dejal.
Javni zdravstveni sistem je po njegovem mnenju tarča privatizacije, zato vlogo predsednika republike vidi v obrambi pravic pacientov in zaposlenih v sistemu, kjer je zdravje človekova pravica.
Kot človekovo pravico razume tudi stanovanja za mlade. Kot predsednik bi se zavzel za to, da se jih izvzame iz trga in se ljudem stanovanja omogoči kot dostop do domovanja in ne kot tržne dobrine.
Posebno pozornost bi namenil glasu za starejše in upokojene, ki so svoj prispevek družbi že "oddelali". Danes se dogaja, da ostajajo sami z položnicami za visoke oskrbnine v domovih za starejše občane, je povedal Kordiš.
Zmago stranke Bratje Italije na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji pa razume kot posledico odmika o družbene solidarnosti, ki je v desetletjih "nahranil skrajno desnico", ki po njegovih besedah odkrito simpatizira z fašističnim vodjem Italije Benitom Mussolinijem. Tudi zato bi se v zunanji politiki odmaknil od "enoumja zveze Nato" in spregovoril za ljudi, ki se zaradi vojn na tujem to zimo sprašujejo, kako bodo poravnali položnice in se ogreli.
Koordinator stranke Levica Luka Mesec je ob tem povedal, da je namen Levice na volitvah zastopati alternativo in načrt gradnje družbene solidarnosti, za katerega si sicer prizadevajo tudi kot vladna stranka. "Predstavljajte si, koliko lahko naredimo, če bosta za to skupaj delala vlada in predsednik države," je omenil.
Doslej je kandidature na DVK, bodisi s podpisi volivcev bodisi podporo stranke, vložilo sedem kandidatov, in sicer poleg Brgleza in Kordiša še glasbenik Gregor Bezenšek, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič, poslanec SDS Anže Logar in pravnica Nataša Pirc Musar. Kandidati lahko svojo kandidaturo sicer vložijo še do srede, v četrtek pa bo ta tedne vložene kandidature potrjevala DVK. Do 3. oktobra pa imajo kandidati možnost umakniti soglasje.
