Premier Golob: Če veleposlanik misli, da je nad njim Janša, potem res ne pozna zakona

Luka Mlakar, STA
26.09.2022 13:51

Predsednik vlade Robert Golob je v državnem zboru zanikal navedbe, da bi bil nedavni odpoklic Toneta Kajzerja s položaja veleposlanika v ZDA stvar politične trgovine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Premier Golob je v državnem zboru prvič v tem mandatu odgovarjal na vprašanja poslancev.
Robert Balen

Premier Robert Golob je prvič v tem mandatu v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Poslanec SDS Franc Breznik je Goloba vprašal, ali drži, da je bil nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Tone Kajzer, ki ga je vlada predčasno odpoklicala iz Washingtona, žrtev politične trgovine, ker naj bi v Gibanju Svoboda veleposlaniško mesto v ZDA ponujali nekdanji podpredsednici Gibanja Svoboda Marti Kos, ki se je umaknila iz predsedniške tekme. Breznik je poudaril, da je ministrstvo za notranje zadeve z dopisom, ki ga je posredovalo upravnim enotam, državnemu zboru in ministrstvom, predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar postavilo v privilegiran položaj. Kajzerja je depešo z zaprosilom Pirc Musar poslal šefu SDS Janezu Janši, slednji pa je posnetek zaslona nato objavil na Twitterju. Na zunanjem ministrstvu so presodili, da je s tem kršil zakon o zunanjih zadevah, a je Breznik zatrdil, da je omenjeni zakon kršila zunanja ministrica Tanja Fajon, ker da se o odpoklicu ni predhodno posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem.

Golob: Fajon in Pahor naj razčistita, kdo je zavajal javnost

Golob je zanikal, da bi bil odpoklic Kajzerja kakorkoli povezan z dogajanjem okoli Kos. "To je popolna laž in insinuacija, ki nima nobene osnove v ničemer," je poudaril Golob. Preden je posredovala gradivo na vlado, se je Fajon po njegovih besedah glede Kajzerjevega odpoklica ustno posvetovala s Pahorjem, a bosta morala sama "razčistiti, kdo je tisti, ki glede tega zavaja javnost." Kot je zatrdil Golob, je bil postopek, po katerem je bil Kajzer razrešen, enak tistemu, po katerem sta bila v Pahorjevem mandatu oziroma v zadnjih desetih letih razrešena še dva druga veleposlanika: "Vsi postopki so potekali na enak način." Golob je ob tem dodal, da ne v SD ne v Gibanju Svoboda nimajo nobenega interesa, da bi pred predsedniškimi volitvami promovirali Pirc Musar, saj imajo svojega kandidata Milana Brgleza, ki bo eden od njenih konkurentov.

Golob je branil odločitev vlade o odpoklicu Toneta Kajzerja z mesta veleposlanika v ZDA.
Robert Balen

Glede Kajzerja pa je Golob poudaril, da bi moral ta v primeru, če je ugotovil karkoli nenavadnega, obvestiti svojega predstojnika, torej zunanje ministrstvo, ne pa Janše. "Če pa misli, da je njegov predstojnik predsednik vaše stranke, pa res ne pozna zakona," je Brezniku odgovoril Golob. Poslanec SDS je vztrajal, da je bil Kajzer "odpoklican čez noč" in da ni kršil zakona, ker da je bila v depešni sistem vrinjena informacija javnega značaja, a je Golob opozoril, da je trditev, da je predstojnik veleposlanika katerikoli poslanec ali funkcionar ter da se lahko depešni sistem zlorabi za obveščanje funkcionarjev, "zelo raztegnjena" interpretacija zakona o zunanjih zadevah in pravilnikov zunanjega ministrstva. "Verjamem, da bo o tem, ali je zakon kršen, odločalo sodišče, in verjamem, da bodo odločali pravilno," je dodal premier.

Vlada pri družinskem zakoniku izpolnjuje sodbo ustavnega sodišča

Poslanka SDS Alenka Jeraj je predsednika vlade vprašala, ali meni, da je posvojitev otroka človekova pravica in ali se mu zdi prav, da državni zbor sprejema zakon, ki je bil že dvakrat zavrnjen na referendumu. Poslance namreč v petek čaka obravnava vladnega predloga sprememb družinskega zakonika. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za istospolne partnerje bodo partnerji v istospolnih in raznospolnih zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, vključno z možnostjo posvojitve otrok. Vlada se je za spremembe odločila po sodbi ustavnega sodišča, ki je v začetku julija popolnoma izenačilo pravice istospolnih in raznoraznih skupnosti. Jeraj je sicer dejala, da v konvenciji o človekovih pravicah ni navedena pravica do posvojitve otroka.

Robert Golob
Robert Balen

Golob je poudaril, da družba glede omenjenega vprašanja ni enotna, a je dodal, da je nad ljudsko voljo ustavno sodišče, ki mora skrbeti za spoštovanje ustavnopravnega reda: "Družinski zakonik je stvar sodbe ustavnega sodišča. Nekaterim strankam je to bližje, drugim ne. Nekateri bi najraje zanikali celoten pravni sistem. Jaz spoštujem pravno državo, tudi takrat, ko je meni v škodo. Kam pa pridemo, če zanikamo pravni in sodni sistem?" Predsednik vlade je nato pred poslanci citiral izjavo papeža Frančiška, da Bog ne ločuje med svojimi otroki, ker so vsi enaki: "Kaj vam sporoča papež Frančišek? Isto kot ustavno sodišče, torej da ne moremo ljudi razlikovati, ker niso enaki nam. To je ustavno določilo, ki ga bom sam spoštoval." Jeraj je sicer ocenila, da vladne spremembe družinskega zakonika presegajo sodbo ustavnega sodišča, a je Golob na to odgovoril z besedami, da imajo v SDS v tem primeru vse zakonske in ustavne možnosti za pritožbo. "Izpolnjujemo sodbo ustavnega sodišča, ker verjamemo, da je spoštovanje pravnega reda temelj naše države," je poudaril predsednik vlade.

Premier Golob napovedal temeljito zdravstveno reformo

V odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslancev NSi Jožefa Horvata pa je Golob napovedal temeljito zdravstveno reformo z letom 2024, pri čemer računa tudi na tvorno sodelovanje vseh poslanskih skupin. Horvat je zanimalo, kako namerava koalicija bolnikom v čim krajšem času omogočiti pravočasno in kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način vzpostaviti vsem dostopno javno zdravstvo. Golob se strinja, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Stvari, ki so jih v zvezi s tem že izpeljali, so po njegovih besedah koncentrirane v interventnem zakonu na področju zdravstva. Bistvo zakona je, da denar sledi bolniku, pri čakalnih vrstah pa želijo vedeti, kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve in kje jih opravlja. Za ta namen so namenili dodatnih 200 milijonov evrov. Drugi enako pomemben vidik pa je zakon o nalezljivih boleznih, s katerim želijo zagotoviti, da zdravstveni sistem kljub covidu deluje enako kakovostno, pravi Golob.

Ključna ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst sta digitalizacija in informatizacija. Golob pravi, da imamo v čakalnih vrstah cel kup ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso več potrebne, takšnih vnosov je bilo le v zadnjem mesecu 23 tisoč. S tem ko bodo prečistili čakalne sezname, bodo lahko začeli naslavljati bolnike, ki res čakajo. "To je prvi korak, ne pravim, da je edini," je dejal Golob. Horvat je spomnil še na razmere na ministrstvu za zdravje, kjer "v povprečju vsak mesec odide eden od ključnih kadrov iz kabineta ministra". Golob je zatrdil, da ima minister za zdravje Danijel Bešič Loredan njegovo stoodstotno podporo in tudi visoko javnomnenjsko podporo. "Ljudje prepoznavajo v njem tistega, ki bo po 30 letih mogoče zdravstveni sistem postavil na pravo pot," je dejal Golob.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta