Območni odbor VESNA Podravje izraža globoko zaskrbljenost zaradi vztrajne centralizacije Slovenije, ki zavira razvoj zunaj osrednjeslovenske regije, pri čemer Maribor žal ni izvzet. Naša zaveza k decentralizaciji temelji na prepričanju, da morajo imeti vse regije enake možnosti za gospodarski, kulturni in socialni razvoj. VESNA se zato pridružuje "pozivu odločevalcem k nujnemu ukrepanju", ki so ga 15. januarja v Večeru objavili Rudolf Moge, Karel Gržan in Andrej Brvar.
Decentralizacija ni zgolj vprašanje pooblastil, temveč vprašanje prihodnosti Slovenije in priložnost za revitalizacijo mest, kakršno je Maribor. V tem smislu je VESNA 14. maja 2024 v Mariboru organizirala javno tribuno na temo (de)centralizacije Slovenije. Naj izpostavimo nekaj poudarkov udeležencev javne tribune.
Dr. Vladimir Prebilič, do danes edini evropski poslanec z lokalno pisarno v Mariboru, je razpravo strnil v stavku: "Ni vse slabo, a tukaj smo zato, da bi nam bilo boljše. Centralizacija Ljubljani omogoča ljubosumno ohranjanje moči, medtem ko obrobne regije še naprej pešajo." Dodal je še, da "veliko govorimo o decentralizaciji, a premalo storimo". Recept za uspeh vidi v poenotenju (lokalne) skupnosti o tem, kaj je njen cilj.
Dr. Samo Peter Medved je izpostavil nujnost okrepitve gospodarske moči regij. Ključni koraki so ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, pregledno in pravično financiranje občin ter reševanje problematike povprečnin, ki trenutno pogosto služijo kot orodje političnega vpliva.
Dr. Žan Jan Oplotnik je poudaril pomen ohranjanja znanja v regijah. Rešitev vidi v krepitvi povezav med centri in obrobjem ter v spodbujanju transparentnega upravljanja finančnih sredstev. Prav tako je opozoril na tveganje "luknjičastih posod", kjer zaradi netransparentnosti sredstva izkoristijo le nekateri.
Rudolf Moge je opozoril, da trenutni sistem centralizacije zavira razvoj regij in prinaša škodljive posledice za mesta, kakršno je Maribor. Prav tako je poudaril nujnost oblikovanja pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, saj trenutni sistem ne zagotavlja skladnega regionalnega razvoja.
Govorci so izpostavili različna stališča glede oblikovanja pokrajin ter opozorili, da zadnjega nivoja ustanavljanja države po Ustavi Republike Slovenije (člen 143) nismo pripeljali do konca. Na lokalni ravni so pokrajine pogosto razumljene kot dodatna ovira na poti do denarja; pojavlja se strah, da bodo procesi še bolj zbirokratizirani in dražji, obenem pa se pozablja, da bi delujoče pokrajine lahko pomenile velik prihranek časa, na primer pri izdaji dovoljenj. Neposredno v navezavi na decentralizacijo so odprli tudi socialni vidik (kot so ustrezna stanovanja, brezplačni vrtci in podobno), ki je pomemben, če želimo mlade in znanje zadržati v neki regiji. Pri vsem tem pa bo ključno, kdaj bo toliko politične volje, da se bodo pokrajine ustanovile, in kako se bo to implementiralo v praksi.
VESNA poudarja, da morajo pokrajine postati orodje za krepitev lokalne samouprave, ne pa dodatna birokratska ovira. Ključno je zagotoviti jasno razmejitev pristojnosti med pokrajinami in državo ter preprečiti dodatno centralizacijo znotraj pokrajin. Poleg tega je potrebno poskrbeti za učinkovito izvedbo, ki bo omogočila hitro izdajo dovoljenj in izboljšala dostopnost javnih storitev. Decentralizacija mora postati nacionalna prioriteta, saj le enakomeren razvoj vseh regij zagotavlja trajnostno prihodnost za Slovenijo.
OO VESNA Podravje, zanj Dejan Sluga, Miha Lovše in Tomi Prosnik
