Vse večja je teža neodgovornosti sedanjih poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, ki nočejo ali ne zmorejo sprejeti ustrezne zakonodaje, da bi v državi uvedli pokrajine tako, kot to določa 143. člen Ustave Republike Slovenije. Vsi vemo, da je neprestan, okoljsko sprejemljiv razvoj znanja in ustvarjalnosti vseh naših državljanov ter njihovih znanstvenih, strokovnih in poslovnih dosežkov osnovni pogoj za obstoj in razvoj našega naroda, družbe in države. Zadnji čas je, da poslanci s sprejetjem primerne zakonodaje realizirajo določilo 143. člena naše ustave in s tem omogočijo pogoje za hitrejši in enakomernejši razcvet države ter z njo simbolično zaključijo osamosvojitev Slovenije. V sodobnem tržnem gospodarstvu je kapital nadomestil orožje za podrejanje neodvisnih držav. Vojaki so se z bojnih poljan preselili v parlamentarne prostore in korporacije gospodarskih družb. Kako zavzeti državo, je lepo opisal John Perkins v knjigi Izpovedi ekonomskega morilca. Kdo so v Sloveniji ekonomski morilci? Iz poročil medijev in nikoli izčrpane teme o korupciji lahko domnevamo, da gre tudi pri nas za sprego pokvarjenih in požrešnih politikov, lobistov, pravnikov, bančnikov, gospodarstvenikov in ekonomistov. Država znanja in ustvarjalnosti, ki se hoče izogniti takim pastem, mora imeti kvalitetno strukturo odločanja o lastnem razvoju. Slovenija ima ta vzvod za zagotovitev uspešne ekonomije zapisan v členu ustave, ki določa ustanovitev pokrajin. Problem ustanavljanja pokrajin v Sloveniji se rešuje že od leta 2006, ko smo v 143. člen ustave zapisali, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Ustanovijo se z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor RS z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. S sprejetjem ustrezne zakonodaje bi odpravili pretirano centralizacijo Slovenije, pospešili njen razvoj in zmanjšali korupcijo, nesprejeta zakonodaja pa na stežaj odpira vrata v izgubo ekonomske samostojnosti države in s tem dodeljuje večini državljanov status hlapcev tujega kapitala, državi pa delno izgubo neodvisnosti oziroma samostojnosti. Trmasto vztrajanje slovenske politike, da se noče lotiti sprejemanja pokrajinske zakonodaje in peha državo v pogubo, daje jasen signal, da se državljani temu upremo, zato vam demokratično posredujemo tezo, ki bo zrušila Jerihonsko utrdbo centralizma v Sloveniji.
Teza: Združite moči in sprejmite končno pokrajinsko zakonodajo.
Martin Luter je 31. oktobra 1517 nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal 95 tez o odpustkih, ki bi morali biti po njegovem mnenju prepovedani, vendar ni pričakoval, da bodo teze podlaga reformaciji. Nahajamo se v podobni situaciji, saj je na dlani dejstvo, da nerealizirana pokrajinska zakonodaja uničuje državo in peha v revščino njeno prebivalstvo, država pa po nekaj desetletjih tudi potrebuje zakonsko prenovo. Težko priborjeno samostojnost zlahka uničujejo neodgovorni poslanci in njihove stranke. Škoda, da so med njimi tudi taki, ki so prejeli zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Spoštovana predsednica Državnega zbora RS, gospa Urška Klakočar Zupančič, obveščamo vas, da tega pisanja ne bomo nalepili na vrata Državnega zbora, saj je vsebina tako pomembna za državo in državljane, da ga bomo poslali vam, ki vodite zakonodajno vejo oblasti, prosimo pa vas, da to pisanje pošljete vsem poslancem Državnega zbora. S pismom bomo obvestili tudi predsednico RS, predsednika Vlade RS, predsednika Državnega sveta RS, predsednika Ustavnega sodišča RS in javnost. Verjamemo, da boste nalogo zmogli opraviti s sprejetjem ustrezne zakonodaje, saj ste pred Državnim zborom prisegli, da boste spoštovali ustavni red, da boste ravnali po svoji vesti in z vsemi močmi delovali za blaginjo Slovenije.
Rudolf Moge, Maribor
Karel Gržan, Luče
Andrej Brvar, Maribor
