Pisalo se je leto 1919 in bil je 18. avgust, ko so v Beltincih jugoslovanske vojaške oblasti na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predale civilnemu upravitelju. To je bil trenutek, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih ogrske oblasti združeni z matičnim narodom v takratno Kraljevino SHS. V teh sto letih so Prekmurje prešla številna politično-gospodarsko- socialna neurja. Prekmurskemu človeku na rodni grudi ni bilo lahko, a zaradi svoje trdoživosti je stal in obstal. Po sto letih smo navkljub nespodbudnim statističnim podatkom Prekmurke in Prekmurci lahko ponosni na številne izvrstne posameznike in njihove dosežke. Ni nam treba hoditi sklonjenih glav in ni nam treba pristajati na ukoreninjene stereotipe o tem, kakšni da smo. Samozavestno lahko zakorakamo v novo stoletje in izkoristimo mnogotere možnosti, ki nam jih nudi pokrajina ob Muri. Da bomo dvignili kvaliteto življenja še na višjo raven in pisali nove zgodbe o uspehu. S tem pa bomo tudi prihodnjim rodovom omogočili, da najdejo izzive v pokrajini, in ostanejo. Vse to nam sporoča šestnajst posameznikov, ki jih je Prekmurje na sebi lasten način zaznamovalo in s tem prispevalo delček k temu, da so takšni, kot so.
Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Ana Topoljski, skrbnica družbenih omrežij v zagonskem podjetju
Peter Štumpf, škof v Murski Soboti
Simona Šarotar Žižek, profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor
Geza Erniša, častni škof Evangeličanske cerkve
Marc L. Greenberg, Američan, ki je doktoriral iz prekmurščine
Tjaša Tibaut, nogometašica kluba Pomurje Beltinci
Dejan Rengeo, kmet
Dušan Nečak, zgodovinar
Štefan Kardoš, pisatelj
Nika Zorjan, pevka
Janko Kodila, podjetnik
Suzana Tratnik, pisateljica
Dubravko Baumgartnet, direktor Galerije - Muzeja Lendava
Samanta Baranja, germanistka, izvajalka obšolskih dejavnosti na SČOD
Marjan Dora, novinar
