Luka Mlakar
Premier Robert Golob je ob začetku rednega januarskega zasedanja v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. V ospredju sta bili aferi, v kateri sta se zapletli pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Medtem ko se mora Švarc Pipan zagovarjati zaradi domnevno preplačanega nakupa novih prostorov sodišča na Litijski cesti v Ljubljani, na Stojmenovo Duh letijo očitki o negospodarnem nakupu 13 tisoč računalnikov. Potem ko so v opozicijski SDS v četrtek interpelirali Stojmenovo Duh, so danes interpelacijo vložili tudi zoper Švarc Pipan. O odgovornosti in ravnanjih ministrice v aferi sodna stavba bodo popoldne razpravljali tudi v njeni matični stranki SD. Poslanci slednje naj bi Švarc Pipan že odrekli podporo, tudi sicer pa v stranki prevladujejo ocene, da se bo ministrica morala posloviti s položaja.
Golob o aferi sodna stavba: Glavni problem je izbor projekta
Golob je v parlamentu dejal, da je afera sodna stavba trenutno ena od bolj žgočih tem v državi: "Vsak dan znova tudi iz medijev dobivam nove in nove informacije, ki so v resnici zelo zaskrbljujoče. Noben minister ali ministrica se objektivni odgovornosti v takšnih primerih ne more izogniti. Kakšne pa so posledice objektivne odgovornosti in ali bodo s tem pometli pod preprogo vse tisto, kar se je dogajalo v ozadju? Zagotavljam vam, da ne." Po njegovem prepričanju je bil omenjeni projekt dejansko izjemno problematičen: "Ne zaradi tega, kdo je prodajalec, kako se je izvedel in ker ministrica pravi, da so jo službe zavajale, ampak tudi zaradi tega, ker sem dvakrat zahteval poročilo in ker ne uspem dobiti podatka, kdo je ta projekt izbral. Glavni problem je v izboru projekta. Kako je možno, da je ta projekt prišel na mizo kot edini možni projekt za reševanje prostorske stiske pravosodja? Meni je to popolnoma nelogično, ampak v vseh gradivih piše, da je bila v celoti upoštevana vsa procedura."
Po njegovih besedah lahko iz tega sklepamo, da ne gre za napako enega posameznika, temveč za "zelo premišljeno in načrtno dejanje" skupine oseb, ki je imela v svojih rokah aparat ministrstva za pravosodje. "Ne bom se spuščal v to, člani katerih strank so bili. Verjamem, da so se tukaj strankarske linije lahko celo zamazale in da niso bile upoštevane, ampak v tem trenutku to ni pomembno. Pomembno je, da se s tem začnejo in so se že začeli zelo resno ukvarjati tudi pravosodni organi, kot sta policija in tožilstvo. Projekt je vse drugo kot smotrn, vprašanje pa je, kdo vse je pri tem zavajal. In tisto, kar pričakujem od ministrice, je, da se temu posveti in da poskuša sama oprati svoje ime, ne pa objektivne odgovornosti. Ali so ti ljudje zlorabili njeno osebno stisko zato, da so se v resnici obogatili? To je ključno vprašanje, in verjamem, da je prav ministrica Švarc Pipan najbolj motivirana, da najde odgovore," je dejal Golob in dodal, da bodo zadevi prišli do dna, ker da se vse goljufije vedno začnejo na nižjem nivoju.
SDS vložila interpelacijo zoper Švarc Pipan
Poslanska skupina SDS je v državni zbor vložila napovedano interpelacijo o delu ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Med drugim ji očitajo objektivno odgovornost pri domnevnih nepravilnostih nakupa prostorov za sodišča na Litijski cesti v Ljubljani, pa tudi negospodarno ravnanje pri projektu digitalizacije notarskih storitev za razvoj novega informacijskega sistema. Poslanec SDS Dejan Kaloh je spomnil, da je ministrica tik pred koncem lanskega leta podpisala štiri strani dolgo pogodbo s klavzulo videno kupljeno za nakup degradirane stavbe na Litijski cesti. Sodniki o tem nakupu niso vedeli nič, sami pa tudi menijo, da zapuščena stavba na obrobju Ljubljane ne zadošča oziroma ni primerna za opravljanje njihovega dela, je izpostavil Kaloh.
"Šlamastično početje se kaže tudi v tem, da pogodba ni bila notarsko overjena, pa je ministrstvo že izvedlo transfer za nakup te neuporabne stavbe," je dodal Kaloh. Prav tako ministrstvo ni opravilo svoje cenitve in izmere stavbe, je dodal poslanec SDS. V stranki Janeza Janše interpelacije niso ponudili v podpis opozicijski NSi, kjer interpelacijo ministrice sicer podpirajo. (STA)
Premier verjame, da so bili v ozadju posla vidni predstavniki SDS
Ob tem je izpostavil, da se veseli interpelacije Švarc Pipan, saj verjame, da se bo takrat pokazalo, kako so vidni predstavniki in člani SDS "ustvarjali" omenjeni posel: "Mogoče se bo s tem razblinila megla glede tega, kdo je pri tem poslu ne samo objektivno odgovoren, ampak tisti, ki bo na koncu prišel do denarja." Ko gre za usodo pravosodne ministrice, pa je Golob dejal, da bo glede tega najprej počakal na razplet razprave in postopkov v stranki SD, kateri pripada tudi pravosodna ministrica. Glede očitkov, da je nakup stavbe na Litijski cesti potrdila vlada, pa je Golob dejal, da v vladnem gradivu ni bilo niti pogodbe niti opisa prodajalca niti cenitve. "Ni naloga vlade, da potrjuje gradiva in projekte, obstaja pa dokument, da je bil projekt izbran v skladu z veljavno metodologijo. Kdo je takšen papir pripravil, bomo razčistili. Boste presenečeni, mogoče kdo iz vaše stranke," je na poslansko vprašanje Dejana Kaloha (SDS) odgovoril premier.
Ko gre za nakup 13 tisoč računalnikov, pa je Golob dejal, da gre za nakup opreme, ki je še kako potrebna in ki bi se ga morale predhodne vlade lotiti že pred časom. "V času covida so bili mnogi otroci socialno in tudi učno izločeni iz šolskega procesa, ker si niso mogli privoščiti računalnikov. Zato je nakup računalnikov z namenom, da pridejo v prave roke, najboljši možni ukrep, da se poveča digitalna vključenost socialno najšibkejših," je na poslansko vprašanje Tomaža Lisca (SDS) odgovoril Golob. Kot je spomnil, je bil zakon o spodbujanju digitalne vključenosti lani spomladi potrjen v državnem zboru, nato pa je bil izveden nakup računalnikov: "Govoriti o nesmotrnem nakupu, če je bilo omenjeno javno naročilo izpeljano v skladu z vsemi postopki, se mi zdi nenavadno. Ti računalniki so dobavljeni za razliko od tega, kar se je izgubilo po poti v času prejšnje vlade, pa ni bilo dobavljeno, čeprav je bilo plačano. Računalniki so dobavljeni in danes smo na točki, ko je potrebno čim prej postaviti jasne kriterije in merila, kako bo teh 13 tisoč računalnikov prišlo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo."
"Govoriti, da gre za korupcijska tveganja in zmedo, je smešno"
Po njegovih besedah je potrebno računalnike čim prej razdeliti med upravičence: "Pričakujem, da bodo dogovori in medresorska usklajevanja med ministrstvi zaključena v tem ali v naslednjem tednu, in da bomo po tem te računalnike dejansko lahko razdelili tistim, ki jih potrebujejo. Računalniki so v celoti funkcionalni in ko bodo šli v roke ljudem, jih bodo lahko začeli takoj uporabljati." Golob je ob tem zavrnil očitke, da ni jasno, komu so računalniki namenjeni in ali so sploh potrebni: "Kdor misli, da računalniki v Sloveniji niso potrebni, naj mogoče prisluhne dobrodelnim akcijam, ki jih izvajajo humanitarna društva, ko zbirajo denar za nakup podobnih računalnike, ki jih nameravajo razdeliti socialno šibkim. Vlada bo to naredila nekoliko bolj obsežno."
Golob je ob tem zavrnil trditve, da bi pri nakupu lahko prišlo do korupcijskih tveganj. "Govoriti, da gre za korupcijska tveganje in zmedo pri razdeljevanju računalnikov, ker se za 14 dni zamuja s kriteriji za razdeljevanje, je smešno. Ravno pomanjkljivi kriteriji za razdelitev digitalnih bonov so bili razlog za zmedo, ko smo poskušali uresničiti vaše zakone. Zakon smo zato spremenili na način, da smo od digitalnih bonov in zmede, ki jo je povzročila takratna zakonodaja, prešli v nakup računalnikov, ki jih ljudje potrebujejo. Razdeljeni bodo mogoče mesec dni kasneje, ampak v skladu s kriteriji," je zatrdil predsednik vlade.
Umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso
Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je v državnem zboru napovedal Golob. Gre za 500 primerov letno, bolj pomembno je zamenjati stare naprave v 430 tisoč gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je poudaril premier. Po njegovih besedah se pri novogradnjah letno vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato iz vidika kakovosti zraka to ne predstavlja težave. Največji problem pa po njegovih besedah predstavlja 430 tisoč obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer se večinoma uporablja stare peči, je v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier.
