Luka Mlakar
Premier Robert Golob je v državnem zboru danes odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Poslanec SDS Žan Mahnič je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi z domnevno spornimi transakcijami podjetja Gen-I. Goloba je med drugim vprašal, ali pozna kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja in ali mu je slednji kadarkoli nosil gotovino. Premier mu je odgovoril, da gre za "izmišljene konstrukte", ki jih je že v kampanji pred lanskimi parlamentarnimi volitvami lansirala SDS.
Golob: Ne vem, kje je končal denar prijateljev drugih ljudi
Golob je pojasnil, da je Berishaj javno izjavil, da se ne poznata, ob tem pa je poudaril, da se Berishaj očitno zelo dobro pozna s prvakom SDS Janezom Janšo. "Če se s kom lahko povezuje, se lahko samo z vašim cenjenim vodjem, ker je njemu obljubljal na prejšnjih parlamentarnih volitvah podporo in zvestobo kosovskih državljanov, ki živijo v Sloveniji," je dejal Golob in dodal, da lahko na spletu najdemo več fotografij, na katerih sta Berishaj in Janša. "Boste kdaj preboleli 24. april? Očitno ga ne morete," je Mahniča izzval Golob. Poslanec SDS mu je odgovoril, da so v največji opozicijski stranki že preboleli poraz na lanskih volitvah, premierja pa je še enkrat vprašal, kam je šel denar podjetja Gen-I, ki da je končal na računih sumljivih podjetij na Balkanu.
"Nobena gotovina se ni dvigala z računov Gen-I. Gen-I posluje v 22 državah, poslovni model je vedno enak, naše poslovanje so pregledovali mednarodni revizorji. Podvrženi smo vsem možnim preiskavam davčnih in regulatornih organov. Gen-I ne bi mogel obstajati in delovati, če bi nekdo sploh razmišljal na tak način, kot razmišljate nekateri od vas. Ko me sprašujete, kje je končal denar prijatelja vašega predsednika, morate to vprašati njega. Ne vem, kje je končal denar prijateljev drugih ljudi," je poudaril Golob, ki je Gen-I vodil do predlanskega novembra.
"Obljuba o volilni podpori je bila dana samo eni osebi. To nisem bil jaz, ta obljuba je bila dana tistemu, ki je bil na tem položaju pred časom. Žal mi je, da ga ni tukaj (Janše, op. a.) in da bi vam dal odgovor na to vprašanje. Vse medijske objave na Balkanu citirajo vir iz Slovenije, vir, ki je financiran z enim in istim denarjem. Z istim denarjem, ki se je neuspešno trudil očrniti svobodno Slovenijo in Svobodo, da ne bi zmagala na volitvah. Samo tam je vir izkrivljenih dejstev," je povedal Golob. Mahnič je premierju očital, da poskuša sporne zadeve "zamegliti", poslancem Svobode pa je očital, da so postali "dobri učenci res dobrega učitelja". Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je zaradi tega izrekla opomin.
"Klicanje po hitrosti pri plačni reformi je res nekoliko smešno"
Preostali opozicijski poslanski vprašanji sta se nanašali na reformo sistema plač v javnem sektorju. Golob je poudaril, da bodo izhodišča za prenovo plačnega sistema začrtali prihodnjo sredo na koalicijskem vrhu: "Reforme plačnega sistema se ni lotila nobena vlada od leta 2008, zato je klicanje po hitrosti res nekoliko smešno. Plačna reforma letos bo, škoda da tega nihče ni prepoznal sam." Kot je ocenil, plačni sistem ne deluje zaradi različnih parcialnih dogovorov, ki so jih s posameznimi poklicnimi skupinami v preteklosti sprejemale prejšnje vlade. Poslanca SDS Zvonka Černača je zanimalo, kdo v vladi je sprejel odločitev, da bodo sodniki dobili 600 evrov bruto dodatka mesečno. Golob mu je odgovoril, da so se plače javnih uslužbencev v obdobju od leta 2015 do leta 2022 v povprečju realno dvignile za 15 odstotkov, sodnim funkcionarjem pa so padle za pet odstotkov.
"Razlika je 20 odstotkov. S tem dodatkom v višini 600 evrov bruto samo popravljamo tisti zaostanek, ki so ga bili deležni sodni funkcionarji napram vsem ostalim javnim uslužbencem v zadnjih petih oziroma sedmih letih," je povedal Golob. Ob tem je spet ocenil, da sodna veja oblasti v Sloveniji še zdaleč ni neodvisna, materialna neodvisnost sodne oblasti pa da je "ključ, da bo ta lahko dejansko izvajala tisto, kar ji gre po ustavi". Sodni funkcionarji so bili doslej izpuščeni iz vseh plačnih usklajevanj in to je glavni razlog, da smo se odločili, da jim bomo do sprejema reforme dali začasni dodatek. Černač je oporekal temu, da so bili sodni funkcionarji izpuščeni iz usklajevanj. Golobu je očital, da je s svojim ravnanjem porušil vsa razmerja v plačnem sistemu, otežil možnost normalnih dogovorov in na dolgi rok ogrozil tudi javne finance.
Dviga plač za voljene funkcionarje v tem mandatu ne bo
Golob je v odgovoru na poslanca NSi Janeza Žaklja dejal, da so bili dvigi plač javnih uslužbencev, plače so se jim oktobra lani povišale za 4,5 odstotka, veliki večini pa se bodo dvignile še prvega aprila, že upoštevani v letošnjem proračunu, zato zaradi teh ukrepov nihče ne bo plačeval višjih davkov. Glede plačne reforme pa je dejal, da bodo morali poskrbeti za to, da bo nagrajevala tiste, ki bodo v javnem sektorju storilnostno prispevali več k družbeni blaginji: "Plačne reforme si ne predstavljam tako, da bomo vsem dvignili plače in zaključili." Predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerja ena proti sedem, pa je prišel s strani pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je dodal premier.
"Ko bomo funkcionarji sami sebi na videz podelili višje plače, bomo vztrajali, da se te višje plače voljenih funkcionarjev izvedejo šele v naslednjem, ne pa v sedanjem mandatu. V tem mandatu nihče od voljenih funkcionarjev ne bo dobil povišanja, tudi če bo to sprejeto v socialnem dialogu, tak bo naš predlog. Želimo doseči to, da odpremo strop, da bomo lahko sposobne, strokovne in usposobljene delavce v javni upravi ne samo zadržali, ampak tudi pritegnili. Odpreti želimo tudi strop, da se bodo na naslednjih volitvah potegovali še bolj kvalitetni kandidati za politiko. To je edini način, da politiko dvignemo na višji nivo in da ne bomo imeli vedno opravka z večnimi obrazi, ki vztrajajo v njej mogoče samo zaradi tega, ker ne zmorejo drugam," je dodal Golob.
