Pri boju proti korupciji tako rekoč ni napredka, je pa napredek pri civilni družbi

Pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, svoboda in pluralnost medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, v posameznih državah članicah Evropska komisija vsako leto oceni v poročilu o stanju pravne države. Resen izziv v Sloveniji po oceni Evropske komisije ostaja boj proti korupciji. Razmere so se v zadnjih štirih letih izboljšale na področju svobode medijev in delovanja civilne družbe.

Kje smo zatajili med letoma 2020 in 2023

V prvem poročilu, ki so ga v Bruslju pripravili leta 2020, so za pravosodni sistem med drugim navedli, da se je mnenje o neodvisnosti sodstva v zadnjih letih nenehno izboljševalo, vendar je stopnja neodvisnosti po prevladujočem mnenju še vedno nizka oziroma povprečna. Izboljšana učinkovitost pravosodnega sistema je privedla do nadaljnjega zmanjšanja zaostankov, izzivi glede učinkovitosti ostajajo, zlasti v zvezi z gospodarskim in finančnim kriminalom. Sodni postopki, zlasti na področju pranja denarja, in postopki pregona so pogosto dolgotrajni.

V poročilu iz leta 2021 je Evropska komisija v slovenskem pravosodnem sistemu zaznala določene pozitivne spremembe tudi glede vprašanj, ki jih je izpostavila v letu 2020. Ugotovila je, da sodnikom zagotavlja pomembno zaščito zlasti odločba, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da sta predpisa, ki urejata parlamentarne preiskave, zaradi pomanjkanja jamstev za neodvisnost sodstva protiustavna. Kot pomemben problem so v Bruslju izpostavili zamude pri imenovanju državnih tožilcev, skrb so izrazili tudi, ker takratna vlada prav tako ni pravočasno imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

V poročilu iz leta 2022 so na Evropski komisiji izrazili skrb glede pristojnosti ministra za notranje zadeve, da daje navodila policiji v posameznih zadevah, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in Evropskega javnega tožilstva. Opozorili so, da v predpisih, ki urejajo parlamentarne preiskave, ni dovolj jamstev za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, kot jih zahtevata odločbi ustavnega sodišča. V Bruslju so še opozorili, da je vlada brez posvetovanja s pravosodnimi organi zmanjšala predhodno dogovorjeni proračun za sodišča, sodni svet in državno tožilstvo.

V poročilu, ki ga je pripravila lani, je Evropska komisija izrazila skrb zaradi plač sodnikov in državnih tožilcev, ki so od leta 2012 večinoma nespremenjene. Resno skrb je lani v Bruslju povzročila ugotovitev, da kazenske preiskave, obtožnice in sodbe v zvezi s korupcijo, tudi v zadevah na visoki ravni, ostajajo na nizki ravni. Trajanje preiskav in sojenj, povezanih s korupcijo, pa resen izziv.

Vsakoletne graje: Boj proti korupciji ostaja velik izziv

V letošnjem poročilu Evropska komisija navaja, da se je v zadnjih letih upočasnilo povečevanje učinkovitosti sodstva, saj so se zaostanki nekoliko povečali, trajanje sodnih postopkov pa je še naprej izziv, zlasti v primerih pranja denarja in korupcije.

Na področju boja proti korupciji je Evropska komisija že pred štirimi leti opozorila, da ima Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) premalo zaposlenih in na voljo premalo denarja za učinkovito delo. Leto kasneje je v poročilu navedla, da so se z zakonodajnimi spremembami sicer izboljšali neodvisnost, organizacija in delovanje KPK, vendar so njeni človeški viri še vedno omejeni. Z istimi spremembami se je po oceni Evropske komisije v Sloveniji okrepil tudi pravni okvir za lobiranje, zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj in prijavo premoženjskega stanja. Kljub temu ostajajo pomisleki glede učinkovitega izvrševanja protikorupcijskih predpisov, na primer v zvezi z nasprotjem interesov in prijavitelji koruptivnih ravnanj, piše v poročilu iz leta 2021.

V poročilu iz leta 2022 beremo, da se je število pregonov koruptivnih dejanj zmanjšalo na najnižjo raven v zadnjih letih. Poleg tega so institucije za boj proti korupciji zaskrbljene zaradi stalnih izzivov za neodvisnost njihovega dela. Obstajajo resni pomisleki glede neodvisnega delovanja protikorupcijske policije, vključno z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). Število policijskih preiskav korupcije se je zmanjšalo.

Opozorila v poročilu iz leta 2023 niso nič manj skrb zbujajoče, saj Evropska komisija v njem navaja, da je bila operativna neodvisnost NPU sicer ponovno vzpostavljena, vendar pa kazenske preiskave, obtožnice in sodbe v zvezi s korupcijo, tudi v zadevah na visoki ravni, ostajajo na nizki ravni. Trajanje preiskav in sojenj, povezanih s korupcijo, je po njeni oceni v Sloveniji resen izziv.

V poročilu iz letošnjega leta je navedeno, da je KPK po zamudi pri pričakovanem povečanju finančnih sredstev začela zaposlovati. Izvedla je tudi analizo tveganja korupcije in nasprotij interesov v zdravstvenem sektorju ter podala priporočila, saj so tveganja pri javnem naročanju še vedno prisotna.

Pluralnost medijev: Večno na agendi, od lastništva do RTV

Za področje pluralnosti medijev je v poročilu iz leta 2020 pomembno opozorilo glede lastništva medijev in tožb proti novinarjem. Evropska komisija je navedla, da so v sistemu priglasitve lastniških deležev v medijih nekatere informacije javno dostopne, s čimer je zagotovljena delna preglednost lastništva, vendar končni lastniki niso zajeti. Poleg tožb z zastraševalnim učinkom zaskrbljenost vzbujajo spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje, ki so jim izpostavljeni, odziv sistema kazenskega pravosodja pa je pomanjkljiv, še piše v poročilu.

V poročilu iz leta 2021 je za področje svobode in pluralnosti medijev glavno sporočilo, da se razmere slabšajo. Poleg tožb z zastraševalnim učinkom proti novinarjem je v Bruslju odmevala zlasti zavrnitev financiranja Slovenske tiskovne agencije s strani vladnega urada za komuniciranje. V poročilu iz leta 2022 Evropska komisija ni zaznala izboljšanja razmer. V lanskem poročilu je med drugim navedla, da zaskrbljenost še naprej vzbujajo pomanjkanje posebnih predpisov o dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev ter regulativne vrzeli in vrzeli pri izvrševanju na področju preglednosti lastništva medijev.

V letošnjem poročilu pa ugotavlja, da je vzpostavljen delujoč samoregulativni sistem za novinarje. Z novim modelom upravljanja se je izboljšala neodvisnost javnih medijev (to je RTV Slovenija), čeprav so potrebne spremembe modela financiranja, da bi se obravnaval njihov vse slabši finančni položaj. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za uvedbo zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, spletno nadlegovanje pa je še vedno zaskrbljujoče.