Elizabeta Planinšič
Vrhovno sodišče je, kot smo poročali, razveljavilo skoraj 74 let staro sodbo, izrečeno domobranskemu generalu Leonu Rupniku. Tedaj 65-letni general je bil, skupaj s petimi soobtoženimi, 30. avgusta 1946 obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno. Rupnika je vojaško sodišče obsodilo na smrtno kazen - vojaška usmrtitev z ustrelitvijo je bila izvršena 4. septembra 1946, torej pet dni po sodbi.
Vrhovno sodišče je na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je preko pooblaščenke vložil potomec generala, menda njegov vnuk, na seji, ki je bila pred tremi meseci, odločilo, da se delno ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti. Ugotovili so, da pri posameznih točkah obtožnice niso bila z dejstvi in okoliščinami utemeljena vsa ravnanja, ki predstavljajo kaznivo dejanje, za katero je bil protikomunistično naperjen general obsojen. Pri presoji sodbe je vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja. Sodniki so pogrešali obrazložitev - delno ali v celoti - pri petih izmed enajstih očitanih kaznivih dejanj, za eno od dejanj pa je sodišče ugotovilo, da ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja. Kršitev določb kazenskega postopka je bila taka, da je terjala razveljavitev sodbe v celoti, ker ravnanje obsojenega, so prepričani vrhovni sodniki, predstavlja eno kaznivo dejanje z različnimi izvršitvenimi oblikami.
Sodišče nima manevrskega prostora
Odločitev vrhovnega sodišča je razburila slovensko laično in politično javnost, ki se o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej še dandanes ni poenotila niti tega obdobja ni pustila zgodovini. Protikomunisti so prepričani, da gre za rehabilitacijo generala. A razveljavitev sodbe tega še ne pomeni, pravijo pravniki, ki pa zaradi delitve v javnosti, ki jo vzbuja ta primer, ne želijo biti imenovani. Počakati je treba na odločitev okrožnega sodišča. Ta sicer kaj veliko izbire nima. Če ne bo tožilstvo umaknilo obtožbe in bo zaradi tega postopek zoper generala ustavljen, bo to moralo narediti sodišče, saj to veleva zakonodaja. V tem, ali ustavitev postopka pomeni rehabilitacijo, pa si pravniki niso več edini. Nekateri opozarjajo, da obtoženec v tem primeru ni oproščen, a res je, da ni pravnomočne obsodbe. Prav to, da kdo ni več pravnomočno obsojen, pa pomeni rehabilitacijo, pravijo drugi.
Ni opravičila za izdajo in kolaboracijo
Na razveljavitev sodbe generalu Rupniku se je odzvala stranka SD. "Vrhovno sodišče je zaradi procesnih razlogov razveljavilo obsodbo Leona Rupnika iz leta 1946 in zadevo vrnilo v ponovno sojenje na Okrožno sodišče v Ljubljani. Četudi nas ta odločitev preseneča, jo kot vsako odločitev sodišča kot neodvisne veje oblasti spoštujemo. Socialni demokrati ne bomo nikoli pristali na to, da bodo tisti, ki so sodelovanje z okupatorjem postavili pred narodno preživetje, zaradi procesnih razlogov oproščeni," sporočajo. "General Leon Rupnik je bil vodja slovenskega domobranstva, boter prisege zvestobe slovenskih domobrancev Hitlerju, v zadnjih bojih v drugi svetovni vojni na evropskih tleh pa celo med poslednjimi braniki nacizma, do zadnjega zvest zavezništvu z okupatorjem. Izdaja lastnega naroda in kolaboracija sta zavržni dejanji. Zanju ni opravičila. Slovenijo so osvobodili partizani v širokem zavezništvu antifašističnih sil, ki je postavilo temelje sodobne Evrope. To je zgodovinska resnica, ki je ne bo mogoče nikoli zanikati ne spremeniti."
Rehabilitacija glede na zakon
Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali ki je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen. Pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil obtoženec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe oziroma je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena. Zakon določa tudi, da obsojenec nima pravice do povrnitve škode, če je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače namenoma povzročil svojo obsodbo, razen če je bil v to prisiljen. V poročilih s sojenja izpred tri četrt stoletja, je zapisano, da je general Rupnik sodelovanje z okupatorjem priznal. Rupnik pa ni bil obsojen samo na smrtno kazen, temveč tudi na trajno izgubo političnih in državljanskih pravic ter zaplembo celotnega premoženja. Če je tisti, ki naj bi bil krivično obsojen, umrl, lahko dediči podedujejo samo njegovo pravico do povrnitve premoženjske škode. Če se bodo Rupnikovi dediči za to odločili, se bodo morali podati na pot pravde.
Vrhovno sodišče generala ni oprostilo
