"Odstranjevanje klopa, denimo, in vsi pregledi, ki bi jih pacienti lahko opravili pri svojem osebnem zdravniku, bodo od ponedeljka plačljivi. S tem bo nujna pomoč, kot že samo ime pove, res na voljo le nujnim pregledom," smo v Večeru poročali julija lani. Takrat so v celjski bolnišnici, kot tudi ponekod drugod po državi, uvedli zaračunavanje nenujnih zdravstvenih težav. "Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je uresničilo napoved, da bodo osebam, ki bodo v urgentni center prišle zavoljo nenujnih težav oziroma težav, ki jih opažajo že dlje časa, in bi jih mirno lahko uredili s svojim osebnim zdravnikom, storitev zaračunale," se je glasila lanska napoved, ki velja še danes. A kako dobro so z (ne)plačevanjem storitev v urgentnih centrih po državi seznanjeni pacienti, je drugo vprašanje. Naš sogovornik je bil ob prihodu v urgentni center Celje postavljen pred dilemo - ostati ali oditi. Odločil se je, da ostane, in si s tem rešil življenje.
Prišel, si skoraj premislil, ostal in preživel
"Zbudiš se v nedeljo ponoči z rahlo pekočo bolečino v zgornjem delu prsnega koša. Najbolj spominja na bronhitis ali pljučnico. Nič ne seva v levo roko, niti pod lopatice. Prejšnje dni si se vozil s kolesom in sedel pod klimo, pa bi lahko bilo od tega. Pa ker si se ravno vrnil z dopusta v stresno službo, bi lahko bila tudi tesnoba. Konec koncev bolečine niso tako hude. Morda bi se pa dalo nazaj zaspati," začne svojo pripoved sogovornik, ki želi ostati anonimen. "Čez nekaj časa se le odločiš, da so bolečine malo premočne, da bi z lahkoto zaspal. Morda bi bilo dobro, če bi zadevo pogledal še kak zdravstveni delavec, ampak nisi siguren, da ne delaš panike po nepotrebnem, ker bolečine niso tako hude. Pa otrok spi v sosednji sobi, pa nočeš, da bi ga skrbelo. Prav tako nočeš, da bi sredi noči celo stolpnico zbudil rešilec s sireno in prižganimi lučmi, zato se odločiš, da se boš na urgenco odpeljal sam."
Laiki o zdravstvenem stanju ne morejo in ne smejo odločati
"Odpeljejo te na internistično prvo pomoč in začnejo postopek, podoben tistim na urgencah v ameriških filmih. Končno se sprijazniš, da je le bila dobra ideja, da si šel v bolnišnico. Ampak vsaj trikrat bi si prej skoraj premislil, pa je bilo življenjsko nujno. Laiku ni enostavno ločiti nujne od nenujnih primerov. Morda bi bilo varneje grozeče plakate odstraniti in pustiti, da zdravstveni delavec osebo pregleda in pove, ali je primer nujen ali ni in bo oseba samoplačnik. Laiki se o takih zadevah ne moremo in ne smemo odločati," po preživelem infarktu opozarja sogovornik.
Kako nevarni so lahko izobešeni plakati o samoplačništvu v urgentnih centrih, kdo presoja o zdravstvenem stanju pacienta in kaj sploh pomeni nujna pomoč, smo se pogovarjali z zaposlenimi v celjski bolnišnici, ljubljanskem zdravstvene domu in s Štefanom Mallyjem, predstojnikom Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
Plakati ne predstavljajo podlage za izstavitev računa
"Plakati oziroma obvestila niso obvezni, so pa koristna informacija o vrsti storitev, ki pacientom na urgenci glede na pravila zdravstvenega zavarovanja pripadajo oziroma ne pripadajo. Tudi zakon o pacientovih pravicah določa, da je paciente treba seznaniti s plačilom, kadar je le-to potrebno," pa pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Plakati sicer ne predstavljajo podlage za izstavitev računa. Podlaga za izstavitev računa so pravila zdravstvenega zavarovanja, ki določajo, katere storitve pacientom pripadajo in katere ne. Presoja o nujnosti pregleda na urgenci pa je pristojnost zdravnika, ki pacienta obravnava.
O plačilu so pacienta dolžni opozoriti
Kot pojasnjujejo, so s tem ukrepom želeli zmanjšati delež nenujnih zdravstvenih obravnav in tako izboljšati dostopnost oziroma skrajšati čas obravnave tistih, katerih zdravstveno stanje zahteva nujno zdravljenje. V urgentni center namreč prihajajo pacienti tudi zaradi odstranjevanja klopov, kožnih izpuščajev, ki jih imajo že nekaj časa, izpadanja las, stanja po poškodbah pred tedni in celo meseci ter podobnih zdravstvenih problemov, ki niso urgentni. Neredko so v urgentni center prišli pacienti tudi po "drugo mnenje", saj so zaradi iste zdravstvene težave že bili obravnavani pri izbranem zdravniku, a z obravnavo niso zadovoljni, ali pa po recept za zdravila, ki so si ga pozabili zagotoviti pri izbranem zdravniku, situacijo opisujejo v celjski bolnišnici.
Urgenco obiskalo 21.000 pacientov, izdali 121 računov
Ob tem poudarjajo, da medicinsko osebje v urgentnem centru nikogar ne odvrača od obiska ali zavrača njegovo obravnavo, pač pa paciente samo seznani, da prevzemajo odgovornost za plačilo zdravstvene obravnave, če se ob pregledu izkaže, da njeno uveljavljanje ni bilo nujno. "Presojo, ali gre za uveljavljanje nujne ali nenujne zdravstvene storitve, opravi zdravnik, ki pacienta obravnava v ambulanti. Nihče z resno, akutno zdravstveno težavo obravnave ne plača, tudi v mejnih primerih storitve niso zaračunane. Da je res tako, priča tudi podatek, da je bilo kljub oceni, da je velik del pacientov, ki so obravnavani v ambulanti SNMP, nenujnih, v obdobju od 30. julija 2018 do 31. 8. 2019 izdanih le 121 računov za nenujne zdravstvene storitve. V enakem obdobju pa je bilo v tej ambulanti obravnavanih okoli 21.000 pacientov." V vseh ambulantah urgentnega centra je letno obravnavanih od 83.000 do 85.000 pacientov.
Bolečina v prsih vedno obravnavana z veliko mero previdnosti
Tudi predstojnik Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Štefan Mally pove, da o tem, ali je pregled samoplačniški, vedno in izključno odloča zdravnik, ki pacienta obravnava. Dodaja, da se bolečina v prsih kot triažna kategorija vedno obravnava z veliko mero previdnosti in je v takih primerih samoplačniška obravnava praktično izključena. "Enako velja še za številne druge zdravstvene težave, ki jih dobro definira in opredeljuje triažni algoritem odločanja in je v vseh urgentnih centrih enak," dodaja Mally.
Pacient ne more vedeti, kdaj je njegovo stanje nujno
V zdravstvenem domu Ljubljana podobno kot v Celju in Mariboru zagotavljajo, da je vsak bolnik najprej triažiran, tam se ugotovi tudi nujnost njegovega stanja. "Vsak bolnik, ki zavrne nadaljnjo obravnavo, je seznanjen z možnimi zapleti in samovoljen odhod tudi podpiše.” Ob tem opozarjajo, da pacient ne more sam vedeti, kdaj je njegovo stanje nujno. Posebne statistike o tem, kolikokrat jih obiščejo pacienti, ki morajo storitev plačati, ne vodijo, a kot pravijo, je tovrstnih primerov malo.
Torej, obisk urgentnih centrov je, v kolikor ne gre za zgoraj opisane banalne težave, povsem primeren in nemalokrat tudi nujen. Plakati, izobešeni v čakalnicah, nikakor ne pomenijo, da si diagnozo postavljajte sami, o vašem zdravstvenem stanju bo presojal zdravnik. Življenje je le eno in nemalokrat je tesno povezano z našim zdravjem, zato je pomembno, da zanj poskrbimo, kot je prav.
Kaj pomeni, da je naše zdravstveno stanje nujno?
V zdravstvenem domu Ljubljana opozarjajo, da so nujne storitve opredeljene v 103. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vse ostale storitve v urgentni in dežurni ambulanti so samoplačniške in se zaračunajo.
103. člen pravi: "Nujna medicinska pomoč iz dvanajste alineje 1. točke prvega odstavka 23. člena zakona vključuje storitve oživljanja, storitve potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Storitve se zagotavljajo do stabilizacije življenjskih funkcij oziroma do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujni reševalni prevozi so vključeni v storitve nujne medicinske pomoči.
Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve vključujejo:
- takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, vkolikor je to potrebno,
- oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij,
- zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo,
- zdravljenje zastrupitev,
- storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje,
- zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama,
- zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej,
- pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej in sicer v obsegu, standardih in normativih, kot jih določajo pravila."
