Prišel na urgenco, si skoraj premislil, a ostal in preživel: Ni bila tesnoba, ampak infarkt. Kaj pa plačilo?

Asja Lednik
10.09.2019 11:25

Kako nevarni so lahko izobešeni plakati o samoplačništvu v urgentnih centrih, kdo presoja o zdravstvenem stanju pacienta in kaj sploh pomeni nujna pomoč

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična. 
Igor Napast

"Odstranjevanje klopa, denimo, in vsi pregledi, ki bi jih pacienti lahko opravili pri svojem osebnem zdravniku, bodo od ponedeljka plačljivi. S tem bo nujna pomoč, kot že samo ime pove, res na voljo le nujnim pregledom," smo v Večeru poročali julija lani. Takrat so v celjski bolnišnici, kot tudi ponekod drugod po državi, uvedli zaračunavanje nenujnih zdravstvenih težav. "Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je uresničilo napoved, da bodo osebam, ki bodo v urgentni center prišle zavoljo nenujnih težav oziroma težav, ki jih opažajo že dlje časa, in bi jih mirno lahko uredili s svojim osebnim zdravnikom, storitev zaračunale," se je glasila lanska napoved, ki velja še danes. A kako dobro so z (ne)plačevanjem storitev v urgentnih centrih po državi seznanjeni pacienti, je drugo vprašanje. Naš sogovornik je bil ob prihodu v urgentni center Celje postavljen pred dilemo - ostati ali oditi. Odločil se je, da ostane, in si s tem rešil življenje.

Prišel, si skoraj premislil, ostal in preživel

"Zbudiš se v nedeljo ponoči z rahlo pekočo bolečino v zgornjem delu prsnega koša. Najbolj spominja na bronhitis ali pljučnico. Nič ne seva v levo roko, niti pod lopatice. Prejšnje dni si se vozil s kolesom in sedel pod klimo, pa bi lahko bilo od tega. Pa ker si se ravno vrnil z dopusta v stresno službo, bi lahko bila tudi tesnoba. Konec koncev bolečine niso tako hude. Morda bi se pa dalo nazaj zaspati," začne svojo pripoved sogovornik, ki želi ostati anonimen. "Čez nekaj časa se le odločiš, da so bolečine malo premočne, da bi z lahkoto zaspal. Morda bi bilo dobro, če bi zadevo pogledal še kak zdravstveni delavec, ampak nisi siguren, da ne delaš panike po nepotrebnem, ker bolečine niso tako hude. Pa otrok spi v sosednji sobi, pa nočeš, da bi ga skrbelo. Prav tako nočeš, da bi sredi noči celo stolpnico zbudil rešilec s sireno in prižganimi lučmi, zato se odločiš, da se boš na urgenco odpeljal sam."

Gordana Possnig

Laiki o zdravstvenem stanju ne morejo in ne smejo odločati

"Odpeljejo te na internistično prvo pomoč in začnejo postopek, podoben tistim na urgencah v ameriških filmih. Končno se sprijazniš, da je le bila dobra ideja, da si šel v bolnišnico. Ampak vsaj trikrat bi si prej skoraj premislil, pa je bilo življenjsko nujno. Laiku ni enostavno ločiti nujne od nenujnih primerov. Morda bi bilo varneje grozeče plakate odstraniti in pustiti, da zdravstveni delavec osebo pregleda in pove, ali je primer nujen ali ni in bo oseba samoplačnik. Laiki se o takih zadevah ne moremo in ne smemo odločati," po preživelem infarktu opozarja sogovornik.
Kako nevarni so lahko izobešeni plakati o samoplačništvu v urgentnih centrih, kdo presoja o zdravstvenem stanju pacienta in kaj sploh pomeni nujna pomoč, smo se pogovarjali z zaposlenimi v celjski bolnišnici, ljubljanskem zdravstvene domu in s Štefanom Mallyjem, predstojnikom Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Andrej Petelinšek

O plačilu so pacienta dolžni opozoriti

Kot pojasnjujejo, so s tem ukrepom želeli zmanjšati delež nenujnih zdravstvenih obravnav in tako izboljšati dostopnost oziroma skrajšati čas obravnave tistih, katerih zdravstveno stanje zahteva nujno zdravljenje. V urgentni center namreč prihajajo pacienti tudi zaradi odstranjevanja klopov, kožnih izpuščajev, ki jih imajo že nekaj časa, izpadanja las, stanja po poškodbah pred tedni in celo meseci ter podobnih zdravstvenih problemov, ki niso urgentni. Neredko so v urgentni center prišli pacienti tudi po "drugo mnenje", saj so zaradi iste zdravstvene težave že bili obravnavani pri izbranem zdravniku, a z obravnavo niso zadovoljni, ali pa po recept za zdravila, ki so si ga pozabili zagotoviti pri izbranem zdravniku, situacijo opisujejo v celjski bolnišnici.  

Sašo Bizjak

Urgenco obiskalo 21.000 pacientov, izdali 121 računov

Ob tem poudarjajo,  da medicinsko osebje v urgentnem centru nikogar ne odvrača od obiska ali zavrača njegovo obravnavo, pač pa paciente samo seznani, da prevzemajo odgovornost za plačilo zdravstvene obravnave, če se ob pregledu izkaže, da njeno uveljavljanje ni bilo nujno. "Presojo, ali gre za uveljavljanje nujne ali nenujne zdravstvene storitve, opravi zdravnik, ki pacienta obravnava v ambulanti. Nihče z resno, akutno zdravstveno težavo obravnave ne plača, tudi v mejnih primerih storitve niso zaračunane. Da je res tako, priča tudi podatek, da je bilo kljub oceni, da je velik del pacientov, ki so obravnavani v ambulanti SNMP, nenujnih, v obdobju od 30. julija 2018 do 31. 8. 2019 izdanih le 121 računov za nenujne zdravstvene storitve. V enakem obdobju pa je bilo v tej ambulanti obravnavanih okoli 21.000 pacientov." V vseh ambulantah urgentnega centra je letno obravnavanih od 83.000 do 85.000 pacientov.

Andrej Petelinšek

Bolečina v prsih vedno obravnavana z veliko mero previdnosti

Tudi predstojnik Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Štefan Mally pove, da o tem, ali je pregled samoplačniški, vedno in izključno odloča zdravnik, ki pacienta obravnava. Dodaja, da se bolečina v prsih kot triažna kategorija vedno obravnava z veliko mero previdnosti in je v takih primerih samoplačniška obravnava praktično izključena. "Enako velja še za številne druge zdravstvene težave, ki jih dobro definira in opredeljuje triažni algoritem odločanja in je v vseh urgentnih centrih enak," dodaja Mally.  

Štefan Mally.
Andrej Petelinšek

Pacient ne more vedeti, kdaj je njegovo stanje nujno

V zdravstvenem domu Ljubljana podobno kot v Celju in Mariboru zagotavljajo, da je vsak bolnik najprej triažiran, tam se ugotovi tudi nujnost njegovega stanja. "Vsak bolnik, ki zavrne nadaljnjo obravnavo, je seznanjen z možnimi zapleti in samovoljen odhod tudi podpiše.” Ob tem opozarjajo, da pacient ne more sam vedeti, kdaj je njegovo stanje nujno. Posebne statistike o tem, kolikokrat jih obiščejo pacienti, ki morajo storitev plačati, ne vodijo, a kot pravijo, je tovrstnih primerov malo. 
Torej, obisk urgentnih centrov je, v kolikor ne gre za zgoraj opisane banalne težave, povsem primeren in nemalokrat tudi nujen. Plakati, izobešeni v čakalnicah, nikakor ne pomenijo, da si diagnozo postavljajte sami, o vašem zdravstvenem stanju bo presojal zdravnik. Življenje je le eno in nemalokrat je tesno povezano z našim zdravjem, zato je pomembno, da zanj poskrbimo, kot je prav.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta