"Danes bo to edina naša objava na tem kanalu. Naj bo to dan molka ... za razmislek o tem, kako vlada že 279 dni ne plačuje poštenega dela 100 zaposlenih in sodelavcev STA," je Slovenska tiskovna agencija (STA) včeraj zjutraj objavila na svojih družbenih omrežjih. Kljub temu je sto novinarjev od zgodnjega jutra pa do 21. ure, ko je šel časopis, ki ga berete, v tiskarno, v svet poslalo več kot 200 vesti, radijskih vesti, člankov.
In kljub temu STA za svoje delo, ki ga ves čas skrbno in profesionalno opravlja, od vlade ni prejela z dvema zakonoma določenega plačila. V bran jim je včeraj ob spremljanju zasedanja najvišjih predstavnikov EU in kandidatk za članstvo v Uniji ponovno stopilo mnogo stanovskih kolegov. Simbolno so svoje delo opravljali oblečeni v majice s sloganom Za obSTAnek.
Istočasno se je sestal nadzorni svet STA, ki se je z odstopom dozdajšnjega direktorja Bojana Veselinoviča seznanil. Odločil je, da Veselinovič v skladu z odpovednim rokom ostaja direktor do 30. oktobra. Rok za prijave na razpis za novega direktorja se je iztekel že prejšnji teden. Prispela je le ena prijava; po neuradnih informacijah, ki so prišle v javnost, naj bi jo bil oddal donedavni direktor Radiotelevizije Slovenija Igor Kadunc.
Potrebne konkretne rešitve
Sicer pa je bila v Ljubljani tudi delegacija Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR), ki je junija v dvotedenski virtualni misiji ugotavljala stanje svobode medijev pri nas. Predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard je opozoril, da se svoboda medijev in z njimi tudi stanje demokracije slabšata povsod po Evropi. Slovenija še ni druga Madžarska ali Poljska, vendar se približuje temu scenariju, je dejal. Evropske voditelje, ki so se sestajali nedaleč stran, je opozoril, da so edini, ki lahko virus oženja svobode medijev ustavijo.
"Na vrsti je Evropska komisija, ki je do zdaj s Slovenijo izmenjevala le vljudnostna pisma. Čas je za dejanja," je dejal. Ob tem je opozoril na nepravilno razdeljena sredstva, ki so jih države članice prejele za okrevanje po krizi zaradi koronavirusa. Komisija ni dovolj jasno opredelila porabe sredstev za pomoč medijev, zato se je marsikje zgodilo, da mediji, ki so odigrali ključno vlogo v zdravstveni krizi, niso prejeli nobenih sredstev.
Več kot devet mesecev STA ni prejela plačila vlade za opravljeno delo
Kot možno rešitev je predstavil idejo o ustanovitvi posebnega sklada na ravni EU, iz katerega bi lahko mediji, katerih obstoj je zaradi različnih političnih in drugih pritiskov ogrožen, črpali sredstva za preživetje. Prej kot v enem letu po mnenju delegacije tovrstnega sklada ni mogoče pričakovati. "Ne potrebujemo državnih voditeljev, da bi nam povedali, kako moramo opravljati svoje delo. Kar potrebujemo, je njihova zaščita. Ne potrebujemo jih, da bi nas izobraževali," je ob tem še poudaril Blicher Bjerregard.
Slovensko novinarstvo je po mnenju Jamieja Wisemana z mednarodnega inštituta za tisk še zmeraj kvalitetno. Stanje je skrb vzbujajoče zaradi do pred kratkim visokega nivoja medijske svobode v državi, ki pa je začel padati. "Če se lahko to dogaja tukaj, se lahko zgodi tudi kjerkoli drugje," je dejal.
Žaljivi tviti niso svoboda izražanja
Laurens Hueting iz Evropskega centra za svobodo tiska in medijev pa je kot najbolj pereč izsledek preučevanja slovenskih medijev izpostavil progresivno uporabo družbenih omrežij ¸od članov vlade. Žaljivi in omalovažujoči tviti premierja Janeza Janše, ki jih upravičuje s pravico do svobode izražanja, ustvarjajo za novinarsko delo ogrožajočo klimo in spodbujajo njegove sledilce, da jo promovirajo, je dejal. Opozoril je, da so novinarke še posebno velika tarča seksističnih žalitev in groženj. Prav tako so zaznali povečano represijo policije, kar kaže primer fotografa Toneta Stojka, ki so mu policisti na protestih sredi septembra v obraz brizgnili curek solzivca, zaradi česar je potreboval urgentno zdravniško pomoč. "Policisti bi morali z novinarji sodelovati, da bi skupaj zaščitili javnost," je dejal Hueting.
Poleg vsem že znanih pritiskov na STA in počasnega poskusa podreditve javne Radiotelevizije so pri MFRR v poročilu poudarili tudi vladni nadzor nad komercialnimi mediji. To kaže zadnji medijski razpis ministrstva za kulturo, na katerem so kritični preiskovalni mediji in nekatere radijske postaje ostali brez denarja, medtem ko se je financiranje vladi prijaznih medijev okrepilo. "Zdi se, da so bili politični pritiski delno uspešni in je prišlo do spremembe pokrivanja političnih tem na zasebnih televizijah," še piše v poročilu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
