"Ne morem in nočem pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo Slovenska tiskovna agencija opravlja brezplačno zdaj že 273. dan," je odstopljeni Bojan Veselinovič povedal na novinarski konferenci. Od začetka leta, odkar vlada oziroma v njenem imenu urad vlade za komuniciranje (Ukom) ne želi sprostiti plačila za opravljanje javne službe STA, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegli dogovor, je dejal. "Blokada je tolikšna, da sem prišel do spoznanja, da je ta od vseh slabih rešitev najmanj slaba," je pokomentiral svoj odstop.
Veselinovič je dejal, da vladna uredba, ki jo je vrhovno sodišče že zadržalo, postavlja temelj za pogodbo, "ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala našo tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih. In predvsem: prikrila bi do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona". Uredba ne more biti podlaga za pogodbo, ki bi pogojevala plačilo po principu štetja fotografij, prispevkov in dolžine radijskih vesti, je konkretno ponazoril.
Veselinovič je ob tem poudaril, da je "rešitev, ki je ni, na dlani – plačilo na osnovi zakonske obveznosti".
Nismo še Madžarska, bomo pa to postali
"Gre za načrtno spodkopavanje slovenske informacijske hrbtenice, za katero si je ta vlada prizadevala praktično od svojega nastopa. So torej korak bližje svojemu cilju," je ob odstopu Veselinoviča za Večer dejal profesor s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede dr. Jernej Amon Prodnik. "Ne dvomim, da gospod Urbanija to dojema kot zmago v sporu. A v resnici je samo dokazal, da je pripravljen za politično podreditev te institucije povoziti vse norme in obveznosti, ki bi jih v delujoči družbi moral spoštovati."
Ob nadaljevanju pustošenja vlade po slovenskih medijih, trenutno predvsem po javni RTV, je Amon Prodnik ocenil, da vlada z napadi na osrednje medijske insitucije sistematično uničuje slovensko novinarstvo: "Slovenija na področju medijev še ni Madžarska, bo pa to postala, če bo Janši uspelo sestaviti naslednjo vlado, ki bo dejansko imela večino v parlamentu. O tem ni nobenega dvoma." Ker se avtoritarna politika, kot je dejal Amon Prodnik, "požvižga na zakonodajo", je niti manjko zakonske podlage ne omejuje pri njenih posegih v avtonomijo medijev.
"Znašli smo se v trenutku, ko je vse pripravljeno za sesutje obeh javnih servisov, RTV Slovenija in STA. Teren za prvega je na Televiziji Slovenija v celoti pripravljen, potrebno je zgolj še nastaviti lojalne uredniške in novinarske kadre. Na STA bo stvar z imenovanjem novega direktorja bolj zapletena, toda podobno smo lahko prepričani, da vladnega financiranja ne bo tako dolgo, dokler Veselinoviča ne bo nadomestila oseba, ki bo ustrezala oblasti. Ponavlja se zgodba iz leta 2004-2008," je dogajanje v slovenski medijski krajini za Večer pokomentiral mariborski filozof in medijski kritik dr. Boris Vezjak.
Dodal je, da dvoma o tem, da gre za pomembno etapno zmago vladajoče politike, ni. Spomnil je na kresajoča se mnenja o tem ali gre v zgodbi o STA za neposredno politično vodeno podjarmljanje ali pa zgolj za osebno maščevanje direktorja Ukoma, ki goji neporavnane račune do Veselinoviča. "Zgolj v tem drugem primeru bi sledilo, da se je direktor zdaj zatekel v zadnjo možnost, da reši agencijo pred stečajem. Sam nisem prepričal, da je bil na delu ves čas zgolj drugi motiv, zato odstopa ne vidim kot dejanja, ki bo pripeljalo do kakšne rešitve," je dejal Vezjak.
O tem, kdo bo prevzel vajeti STA in nadaljeval boj z oblastjo, ni mogel govoriti, saj je odločitev o vedejevstvu v rokah nadzornega sveta. Predsednik NS STA Mladen Terčelj je v sporočilu za javnost zapisal: "Sklical bom nujno sejo NS STA, kjer bomo preučili nastale razmere, saj bo treba najti rešitev za nadaljnje vodenje in obstoj družbe STA."
Za oktobrske plače še bo, potem pa ...
Predsednica sindikata novinarjev Alenka Potočnik, sicer zaposlena na STA, je dejala, da je bila informacija o odstopu za zaposlene šok. Pričakujejo, da bo to streznitveni moment za ustanovitelja in da bo v roku tedna ali dveh zagotovil sredstva za nadaljnjo, avtonomno in neodvisno opravljanje agencijskega novinarskega dela. Vlado in Ukom je ponovno pozvala k rešitvi položaja STA.
"Za oktobrske plače še bomo uspeli nastrgati, za ostale stroške poslovanja najverjetneje ne bo več denarja," je pojasnila Potočnikova. Težave, s katerimi se sooča STA, že več kot leto dni za zaposlene predstavljajo velik pritisk na socialno eksistenco. Od začetka težav do danes je novinarska ekipa STA manjša za deset novinarjev, kar predstavlja desetino vseh. Nekaj manj zaposlenih je tudi v upravnem delu, je dejala Potočnikova. Zaradi koronavirusne krize in izgorelosti je nekaj zaposlenih na dolgotrajni bolniški. "Vse moči usmerjamo v to, da javno službo opravljamo tako, kot velevata zakon in novinarski kodeks. Poklicno te boli, ko si prisiljen delati kompromise glede kakovosti svojega dela," je dejala Potočnik.
Evropska komisija izrazila zaskrbljenost
V Evropski komisiji so ob današnjem odstopu Bojana Veselinoviča obžalovali poslabševanje položaja in izrazili zaskrbljenost, slovensko vlado pa so znova pozvali k odločnemu ukrepanju za zagotovitev neodvisnosti in ustreznega financiranja agencije.
"Obžalujemo in z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše poslabševanje položaja ter pozivamo slovenske oblasti, slovensko vlado, k odločnemu ukrepanju s ciljem, da se trenutni trend ustavi in obrne," je poudaril govorec komisije Christian Wigand in spomnil, da je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova minuli teden slovenskemu ministru za kulturo poslala pismo, v katerem je izpostavila resnost položaja in oblasti spomnila na dolžnost financiranja javne službe agencije
Pahor si želi, da vlada najde način
Na odstop Veselinoviča se je odzval predsednik države Borut Pahor, ki je v začetku septembra na pogovor z namenom iskanja rešitev in nadaljevanja dialoga poklical tako direktorja Ukoma kot direktorja STA. "Iskreno obžalujem, da je direktor Veselinovič odstopil. Želim, da vlada čimprej poišče način za financiranje STA, ki je pomembna medijska institucija in opravlja edinstveno poslanstvo agencije. Menim, da mora ta okoliščina dodatno vplivati na odločevalce, da strnejo vsa svoja znanja in politično voljo, da to uredijo," je dejal Pahor.
Stanje je alarmantno
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v maju zagnalo vseslovensko dobrodelno kampanjo, v kateri je zbiralo sredstva za obstoj STA. "Takrat smo rekli, da je stanje resno, danes lahko rečemo, da je alarmantno," je dejala predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.
Zdi se, da ima STA le še dve opciji: ali podpiše zanjo škodljivo pogodbo o državnem financiranju, ki lahko prinese padec kakovosti javne službe in odpuščanja zaposlenih, ali pa gre takoj v stečaj, so pri društvu zapisali v sporočilu za javnost. "Ta vlada je grobar slovenskega novinarstva, ne samo STA," je stanje opisala Lesjak Tušek. Spomnila je, da vlada načela tudi javni servis RTV, ki si ga želi podjarmiti.
V Sindikatu novinarjev Slovenije zahtevajo, da vlada nemudoma izpolni pretekle zapadle obveznosti, začne financirati javno službo STA ter s tem prepreči njen stečaj in omogoči nemoteno in stabilno izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih. "Če vlada tega ne bo storila, bomo začeli priprave na stavko," so napovedali.
Opozicija zahteva sklic izredne seje državnega zbora, Pahor od vlade želi čimprejšnjo rešitev
Odstop direktorja Bojana Veselinoviča je Maša Kociper iz SAB označila kot dokončno uničenje STA s strani Ukoma. Veselinoviča v stranki razumejo kot simbol boja proti nerazumnim, nelegalnim in neustavnim poskusom vlade RS, da vpliva na delovanje te institucije.
Spomnila je, da so poslanci državnega zbora decembra sprejeli zakon, s katerim so financiranje STA omogočili ne glede na obstoj pogodbe. Tudi vrhovno sodišče je odločilo, da obstaja pravna podlaga za financiranje STA, ne glede na odsotnost pogodbe. "Zelo tragičen dan je danes, ne samo za STA, ampak za neodvisnost in nepristranskost medijev nasploh," je dejala.
"Vlada krši zakonodajo in daje javnosti sporočilo, da se to lahko dela. Da se v tej državi lahko krši pravila in norme. To sporočajo Matej Tonin, Janez Janša, Zdravko Počivalšek in še vsi ostali ministri. Soodgovorni so za razpad sistema v tej državi," je dejal Brane Golubović iz LMŠ.
"Mi v bistvu nimamo vlade, imamo sekto, ki se požvižga na ustavo in na zakone," je dogajanje komentiral Franc Trček iz SD.
Načrt vlade je priti do nadzora vseh medijskih institucij in s tem nadzora "resnice", pa je ocenil Matej T. Vatovec iz Levice: "Odprla so se vrata za tako imenovani medijski pohod Janeza Janša. Včeraj z nadzorniki RTV Slovenija, danes z odstopom direktorja STA."
Kot so dejali predstavniki opozicije bodo sklicali izredno sejo državnega zbora. Kljub mnogim pozivom, večkratni sestaji odbora in poslanskim vprašanjem namreč ni bilo premika. Zahtevajo, da vlada končno začne spoštovati zakone in odločitve sodišč. Vse opozicijske stranke so sicer vlogo agencije v slovenski demokraciji ocenile kot izjemno pomembno.
V SDS upajo, da se bo z odstopom Veselinoviča končala saga o STA
Poslanka SDS Mojca Škrinjar upa, da se bo "s tem dejanjem končala saga o STA". Upa tudi, da bo novi direktor začel izpolnjevati pogodbo in uredbo, ki zagotavlja financiranje STA ter da bo ta delovala v skladu z zakonom in potrebami Slovenije.
Po njenih besedah v SDS tudi menijo, da je zakon o financiranju STA v redu ter da vladna uredba o opravljanju javne službe STA zagotavlja financiranje. Kot je še dodala, je bila STA ustanovljena, ko je nastala slovenska država in zato je prav, da je STA neodvisna in samostojna, čemur po njenem mnenju sledita tudi uredba STA in zakon.
Urbanija nadaljuje z diskreditacijami
Odstop je na twitterju pokomentiral še direktor Ukoma Uroš Urbanija, ki tudi tokrat vztraja pri diskreditacijah. Zapisal je, da bi lahko položaj STA bil rešen že julija, če temu ne bi nasprotoval Veselinovič.
Vse bolj napeto tudi na RTV Slovenija
Pod vladnimi pritiski pa se ni znašla zgolj STA, temveč je že dolgo tudi Radiotelevizija Slovenija (RTVS), kjer ima Janševa koalicija že vpliv na odločitve programskega sveta, ki je med drugim tudi izvolil aktualnega generalnega direktorja javnega zavoda Andreja Graha Whatmougha. Slednji je bil pred tem predsednik nadzornega sveta javnega servisa, na ta položaj pa ga je predlagala stranka SMC.
Kot smo poročali, je pred dnevi odmevala odločitev Janševe vlade, da na dopisni seji predčasno razreši člana nadzornega sveta RTVS Matjaža Medveda in Petro Majer, ki sta bila v svet imenovana v času Cerarjeve vlade. Ob tem je zanimivo, da je vlada omenjena nadzornika poskušala razrešiti že lanskega aprila, a je upravno sodišče kasneje izdalo začasno odredbo o zadržanju vladnega sklepa do končne odločitve sodišča, kar je novembra lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. To pomeni, da se je vlada odločila za vnovično razrešitev nadzornikov kljub dejstvu, da sodišče še ni sprejelo odločitve o prvi vladni kadrovski potezi. Dodajmo, da je svoje pripombe glede zadnje razrešitve nadzornikov imela tudi vladna služba za zakonodajo.
Gre za dogajanje ob razreševanju zdaj že bivše direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, ko je bilo na seji, na kateri bi moral programski svet razpravljati o potezi Andreja Graha Whatmougha, premalo svetnikov, zato je bila seja nesklepčna. Ambrožič se je sicer seje udeležil, manjkali pa so predvsem svetniki, ki podpirajo aktualnega generalnega direktorja oziroma so blizu Janševi koaliciji.
Čadež je kasneje za Večer dejal, da ni lobiral. "Samo povedal sem mu, da bo zaradi tega zagotovo nastala afera, da se bo zadeva končala na sodišču, kar se že dogaja, in da bo lahko vpleten, ker se bo postavil na določeno stran. Povedal sem mu, da jaz na sejo ne bi šel,“ je povedal Čadež, ki je med drugim pohvalil informativno oddajo na televiziji Planet TV, češ da je boljša od poročil na javni televiziji.
"Imenovanje dveh novih nadzornikov s strani vlade je namestniku predsednika Borutu Rončeviću omogočilo samovoljno izvedbo nadaljevanja 31. seje, ki je bila sicer zaključena 25. avgusta. Z novo večino je bil, na poslovniško neobstoječi seji, izvoljen 'nov' predsednik in sprejeti sklepi. Ob tem je dr. Rončević člana in predsednika nadzornega sveta Danila Tomšiča želel s pomočjo varnostne službe odstraniti iz sejne sobe, a je varnostna služba pravilno ocenila, da člana nadzornega sveta pač ne gre enačiti z nezakonitimi protestniki, ki vdirajo v RTVS," pa je sredino dogajanje v nadzornem svetu RTVS opisal Tomšič (kvota SD), ki je bil na seji nadzornega sveta konec avgusta izvoljen za predsednika, a imenovanja in takrat sprejetih sklepov ni priznal Andrej Grah Whatmough, ki se je skliceval na pravno mnenje odvetniške družbe Čeferin. Borut Rončević (kvota SDS) je kasneje vložil celo tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov nadzornega sveta.
In medtem ko si politika vse bolj podreja javno radiotelevizijo, pa njena uredništva zapuščajo že uveljavljeni novinarji. Informativni program TVS bo tako kmalu ostal brez Katarine Braniselj in Metke Majer. Podobno se s kadrovskimi viri dogaja na STA.
Zaposleni na STA pričakujejo urgentno rešitev
Zaposleni na STA po odstopu direktorja pričakujejo, da bodo odgovorni urgentno razrešili položaj agencije, in to na način, da bo spoštovana zakonodaja in ohranjena institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost STA. Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo bodo tudi v prihodnje odločno nasprotovali, so zapisali.
Uredniški kolegij, zastopstvo uredništva, svet delavcev in Sindikat novinarjev STA so v skupnem pisnem odzivu zapisali, da obžalujejo, da v pogajanjih med vodstvom STA in vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) ni prišlo do dogovora, ki bi zagotovil zakonsko določeno financiranje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA in zagotovil tudi z zakonom zajamčeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA.
S predlagano pogodbo in potekom pogajanj je po njihovih besedah namreč postalo jasno, da bi bili ti pogoji ogroženi, s tem pa bi bilo ogroženo celovito, točno in objektivno zagotavljanje informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji, kot to določa zakon o STA.
"Predlog Ukomove pogodbe vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, prav tako pa ne zagotavljajo institucionalne in s tem finančne avtonomije STA. Po eni strani bi bila namreč višina financiranja javne službe STA povsem odvisna od presoje direktorja Ukoma, kaj se bo plačalo in kaj ne, po drugi strani pa bi zaradi na novo postavljenih omejitev prišlo do velikega izpada tržnih prihodkov," so pojasnili.
Zaposleni pričakujejo izpolnjevanje zakona o STA in tudi t. i. sedmega protikoronskega zakona, ki v 66. členu jasno nalaga vladi, da zagotovi sredstva STA za opravljanje javne službe za leto 2021 v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA, "ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo".
Spomnili so, da je to stališče nedavno potrdilo tudi vrhovno sodišče, o tem v 7. členu govori celo uredba vlade o opravljanju javne službe STA, ki pravi, da "če letna pogodba za leto 2021 ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo" v skladu s sedmim protikoronskim zakonom.
"Izpostavljamo tudi besedo 'plačujejo', kar pomeni redno plačevanje, ne plačilo 'nekoč'," so navedli in dodali, da obžalujejo, da vlada že krši lastno uredbo, za katero so sicer prepričani, da je v nasprotju z zakonom o STA, o čemer poteka tudi spor pred upravnim sodiščem.
"Glede na sporočila vodstva zaposlenim stanje ni več zgolj resno, ampak se očitno že nahajamo v fazi tik pred finančnim zlomom," so opozorili zaposleni. "Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo ali škodljivim odločitvam, ki bi peljale v nadaljnji razkroj agencije, pa bomo tudi v prihodnje odločno nasprotovali in o tem sproti obveščali domačo in tujo javnost," so še napisali.
