Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v prvem četrtletju letos zmanjšala za 0,8 odstotka. Tudi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil bruto domači proizvod (BDP) nižji, in sicer za 0,7 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). To je precej pod pričakovanji analitikov vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v spomladanski napovedi, ugotavlja v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš.
Največji vpliv na zmanjšanje BDP v prvem četrtletju letos so imele investicije v gradbene objekte, vrednost teh se je v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za devet odstotkov, so izračunali na Sursu. Slovenija je pred letošnjim prvim četrtletjem upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020, torej pred dobrimi štirimi leti.
Izvoz blaga in storitev pada že pol leta
Izvoz blaga in storitev je po znatnem upadu v zadnjem lanskem četrtletju v prvem letošnjem četrtletju tekoče še nekoliko upadel. To znižanje je po oceni Umarja mogoče povezati s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA. "Sicer še naprej raste izvoz farmacevtskih izdelkov, kovin in primarnih proizvodov, zmanjšal pa se je zlasti izvoz strojev in naprav (vključno z vozili), ki sicer predstavljajo okoli četrtino izvoza. Izvoz storitev je tekoče upadel, a ostal medletno večji," razlagajo na Umarju.
6
odstotkov nižja je dodana vrednost v gradbeništvu kot pred letom
Dodana vrednost predelovalnih dejavnostih je bila v prvih treh mesecih letos za 2,5 odstotka nižja kot pred letom. Na podlagi podatkov o proizvodnji predelovalnih dejavnosti analitiki Umarja ocenjujejo, da se je proizvodnja v panogah, ki izdeluje proizvode za vmesno porabo za tuje trge, nadalje skrčila. Medletno je bila manjša tudi proizvodnja kovinskih izdelkov, drugih strojev in naprav ter vozil in plovil. Večja pa je bila proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih panogah, zlasti v farmaciji, prav tako tudi v energetsko intenzivnih panogah, z izjemo papirne industrije.
V prvem četrtletju letos so se skupne investicije v osnovna sredstva v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšale za 5,1 odstotka. Nizka raven investicij v opremo in stroje je po oceni Umarja povezana z visoko negotovostjo, presenetljivo pa so se močno znižale gradbene investicije. Tako je bila dodana vrednost v gradbeništvu za šest odstotkov nižja kot pred letom.
Gospodinjstva zadržana pri trošenju
Minimalno zvišanje potrošnje gospodinjstev (le za 0,4 odstotka) kaže na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, saj je bila realna rast razpoložljivega dohodka v prvem četrtletju letos relativno višja. Na Umarju ocenjujejo, da se je še nekoliko povečala stopnja varčevanja, kar je nakazovalo tudi poslabšanje zaupanja potrošnikov v prvih letošnjih mesecih. "Gospodinjstva so v prvem četrtletju sicer povečala nakupe osebnih avtomobilov, večje je bilo trošenje za živila, pijače in tobačne izdelke, neživila in turistične storitve v tujini, manj pa je bilo domačih prenočitev v Sloveniji. Na razmeroma nizko rast zasebne potrošnje v prvem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani marca, letos aprila)," ocenjujejo na Umarju.
"Umar je pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2025 pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. Kasneje objavljene napovedi mednarodnih institucij, ki upoštevajo že sprejete protekcionistične ukrepe, so za zdaj še podobne ali le nekoliko pod predpostavkami naše pomladanske napovedi, ki smo jih zaradi negotovosti oblikovali konzervativno," še pojasnjuje Maja Bednaš. Mednarodni denarni sklad (IMF) je po njenih besedah zaradi učinka novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav, slabšega razpoloženja in povečane negotovosti napoved svetovne gospodarske rasti za letos znižal za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka. Napoved gospodarske rasti za evrsko območje je prav tako nižja kot jeseni in se giblje okrog 0,8 odstotka za leto 2025.
Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partneric, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA, je krčenje BDP v prvem četrtletju za STA komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. Prihodnost ga skrbi, posebej v luči potrebnih obrambnih izdatkov. Gospodarska rast območja evra je bila v letošnjem prvem četrtletju nekoliko šibkejša od prvotno napovedane. Obseg BDP v območju z evrom se je v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3 odstotka, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
