Sergej Racman, znani finančnik in igralničar, ki je začel s prestajanjem dvoletne zaporne kazni zaradi oškodovanja družbe Kolosej, je eden bolj znanih menedžerjev, ki so po pravnomočni obsodbi zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala morali v zapor.
Toda v zadnjih letih je Racman praktično osamljen primer. Slovenskemu pravosodju namreč od sredine prejšnjega desetletja do zapora ni uspelo spraviti praktično nikogar od znanih direktorjev in lastnikov podjetij, ki so se znašli na zatožnih klopeh. Edina izjema je velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, ki je bil konec leta 2022 pravnomočno obsojen na dve leti zapora zaradi oškodovanja pekarske družbe Klasje. Lani poleti pa je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za alternativno prestajanje dosojene zaporne kazni v obliki družbeno koristnih del.
Velika večina menedžerjev, ki so morali oditi na prestajanje zaporne kazni, izhaja iz obdobja drugega vala privatizacije in borzne evforije med letoma 2006 in 2008, ki jo je pozneje grobo presekala svetovna finančna kriza. Kdo vse je torej končal v zaporu?
Igor Bavčar
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza in prvi notranji minister v samostojni Sloveniji, ki je imel pomembno vlogo pri osamosvojitvi. Pozneje je v domači javnosti postal sinonim za privatizacijskega tajkuna.
Bavčar se je na zatožni klopi znašel zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza, s katero je želel priti do denarja, ki bi mu omogočil konsolidacijo lastništva družbe oziroma izpeljavo menedžerskega prevzema. Istrabenz je imel v rokah hotele, Drogo Kolinsko, energetsko divizijo, velik delež Mercatorja ... A načrte mu je prekrižala finančna kriza. Zaradi pranja denarja je bil obsojen na pet let zaporne kazni, prvič je v celico stopil 18. septembra 2017.
Boško Šrot
V isti zadevi kot Bavčar je bil na skoraj šest let zapora obsojen tudi nekdanji prvi laški pivovar. Ta je vajeti v Pivovarni Laško prevzel leta 2005, takoj zatem pa se je lotil njenega prevzema. Prek podjetja Kolonel je Šrot prevzemal glavne lastnike Pivovarne Laško, lastninjenje pa je potekalo prek prijateljskih vezi in družb, katerih lastništvo je Šrot prikrival.
Za financiranje pozneje propadlega menedžerskega prevzema si je iz pivovarske skupine izposojal denar in ga preusmerjal na svoja podjetja. Zaradi oškodovanja so mu sodišča dosodila plačilo več deset milijonov evrov visoke odškodnine. Zaporno kazen je na Dobu začel prestajati leta 2014.
Bine Kordež
Nekdanji prvi mož Merkurja, sicer tudi znani ekonomist, je bil leta 2016 obsojen na več kot šest let zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Šlo je za sporne posle, s katerimi so menedžerji na škodo Merkurja pomagali financirati njegov prevzem. Na polovici prestajanja kazni je zaprosil za pogojni izpust, ki ga je sodišče odobrilo.
"Sem eden redkih v tej zadevi, ki je zastavil svoje premoženje in ga izgubil. Poleg zapora in denarne kazni moramo vrniti deset milijonov evrov domnevne protipravno pridobljene premoženjske koristi. Kazen bi morala biti vzgojna, ne pa takšna, da jo je nemogoče izpolniti." S temi besedami je višje sodišče prepričeval, naj razveljavi sodbo prvostopenjskega sodišča. Ni bil uspešen, saj so mu še podaljšali zaporno kazen.
Robert Časar
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper in kandidat SDS za poslanca je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril v povezavi z nepremičninskimi posli z Luko Koper. V primeru Orleška Gmajna bi moral že leta 2014 v zapor, a tja ni prišel. Pobegnil je v Dominikansko republiko, kjer se je kar leto dni izmikal roki pravice.
Kljub temu so mu leta 2019 na ministrstvu za pravosodje odobrili pogojni odpust in to kar leto in pol prej, kot mu je bilo dosojeno. Proti Časarju sicer še vedno poteka sojenje v drugih zadevah, kjer mu očitajo oškodovanje Luke Koper.
Hilda Tovšak
Tudi nekdanjo direktorico Vegrada so predčasno izpustili iz zapora. Tovšakova je bila v več zadevah (Čista Lopata, Rimske Terme in Betnava ter TEŠ6) obsojena na enotno kazen osem let zapora. Prestajati jo je začela leta 2013, dobrih pet let pozneje pa ji je komisija ministrstva odobrila pogojni izpust. Njen odvetnik je takrat povedal, da je v zvezi z dosojeno kaznijo poravnala vse obveznosti, tudi finančne.
Matej Raščan
Jeseni 2018 je bil spoznan za krivega, da je z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo Delo Revije, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Zadolžil jo je namreč pri različnih bankah, denar pa prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune. S tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde in bil obsojen na štiri leta v zaporu. Zaradi spornih poslov izpred več kot desetletja mu sicer grozi nova zaporna kazen.
Dušan Črnigoj
Najmanj časa za zapahi je preživel nekdanji direktor zdaj že propadlega ajdovskega gradbenega podjetja Primorje. Črnigoj je bil tako kot Tovšakova obsojen v tako imenovani zadevi Čista Lopata, kjer so mu očitali podkupovanje na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Dobil je 14-mesečno zaporno kazen, ki jo je začel prestajati leta 2013.
