Matej Grošelj
Premier Janez Janša redno vznemirja javnost z zapisi na twitterju.
Predsednik vlade Janez Janša je v javnost znova vrgel kost za glodanje, ko je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da sta se nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk na stroške zavoda za zdravstveno zavarovanje brez čakalnih vrst zdravila v Švici in Avstriji. "Trditev ni resnična. Vse stroške sem plačal sam," je odgovoril Türk. Za Večer je dodal, da "je to dejstvo predsedniku vlade znano, ker je bilo v medijih široko objavljeno že v času po moji operaciji konec marca in v začetku aprila 2011". To še zdaleč ni edina izmišljotina, ki si jo je na twitterju privoščil slovenski premier.
Türk: Odraz nizke politične kulture
Kam gre javni diskurz na družabnih omrežjih, da neresnice postajajo običajen del našega vsakdana? Nekdanji predsednik republike opaža, da so "vse bolj žaljivi in lažnivi zapisi na twitterju resen problem in nazoren odraz nizke politične kulture". Danilo Türk meni, da bi morala biti komunikacija bolj kulturna in spoštljiva: "Problem ni nov, vendar se zaostruje že skoraj dvajset let. Ključna sprememba je bila v dopuščanju anonimnih sporočil, najprej na internetnih forumih, potem pa še na twitterju. Ta praksa je standarde tako znižala, da je nekulturno komuniciranje postalo splošen pojav. Danes mnogi anonimnosti niti ne potrebujejo. Spet drugi nastopajo z lažnimi identitetami ali v kombinaciji resničnih in lažnih identitet."
Bauk: Pravo je zelo jasno, kaj pomeni razžalitev
Kaj storiti, če postanete žrtev žaljivih zapisov na twitterju? Odvetnik Dino Bauk pravi, da mora biti najprej izražena objektivna stopnja žaljivosti, da gre zadeva onkraj dovoljenega. "Svoboda govora je omejena z osebno integriteto drugega. Ko kritiziramo oblastnike, pravo dopušča malo bolj sočen govor, vendar ga je treba ocenjevati v celotnem kontekstu. Ne moremo biti žaljivi samo zaradi žaljivosti. Sodišča in sodni postopki niso sredstvo za spreminjaje odnosov v družbi, ampak so sredstva za zavarovanje in kaznovanje posameznika. Pravo je zelo jasno, kaj pomeni razžalitev, ne glede na občutek, da je danes morda dovoljeno reči kaj več. Pravne in zakonske norme ostajajo ves čas iste, omrežje Twitter pa nikakor ni zasebno, kot si nekateri morda predstavljajo," je pojasnil Dino Bauk, ki med drugim zastopa člane Inštituta 8. marec v napovedanih sodnih postopkih zoper politično elito.
Predhodnik Boruta Pahorja v predsedniški palači pričakuje, da se mu bo Janša za omenjeni zapis o zdravljenju v tujini javno opravičil. "Tega nisem zapisal zaradi užaljenosti. Predsedniku vlade želim zgolj ponuditi priložnost, da z javnim opravičilom pokaže pripravljenost za bolj kulturno politično komuniciranje," je pojasnil Türk. V kabinetu predsednika vlade na naše vprašanje, kakšen bo odziv Janše, niso odgovorili. V povezavi s spornim pisanjem na twitterju je direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač zaradi žaljivega zapisa pred dnevi vložila tožbo zoper Vinka Vasleta, sodelavca tednika Demokracija in nekdanjega direktorja Radia Slovenija. Ob tem je dodala, da bo enako storila z drugimi podobnimi zapisi. V inštitutu so napovedali, da se bodo po pravni poti odzvali na zapise vidnih predstavnic SDS Alenke Jeraj, Mojce Škrinjar in Jelke Godec, ki so namigovale, da izvor grozilnih pisem, ki so jih nekateri politiki nedavno prejeli na domače naslove, izhaja iz vrst inštituta.
Gostilniški govor z vrha politike
Zakaj se nosilci najvišjih javnih funkcij v državi in drugi politični funkcionarji tako pogosto zatekajo k lažem, podtikanjem in potvarjanjem dejstev na omrežju Twitter? Novinar portala Pod črto Lenart Kučić pravi, da je predvsem desnica spoznala, da z zmernostjo nihče več ne pridobiva. "Prišli smo do točke, ko je diskurz postal tako radikalen, da ga je mogoče samo še bolj radikalizirati. Raziskave v ZDA kažejo, da iz radikalizacije praktično ni več mogoče izstopiti, ker te lastna skupnost kaznuje, če si bolj zmeren. V Združenih državah je zlasti desnica izredno močna pri ustvarjanju vtisa, da ima bistveno bolj množično podporo kot v resnici. To je del načrtne politične strategije, vendar je treba vedeti, da so zelo redke družbe, kjer so radikalna mnenja o čemerkoli prevladujoča."
Tadej Troha: "Težko je ločiti, kdaj sporni zapisi nastanejo namerno in kdaj si avtorji enostavno ne morejo pomagati, da jih ne bi zapisali."
Filozof Tadej Troha z ZRC SAZU pravi, da je treba manipulacije predstavnikov in simpatizerjev SDS na twitterju razumeti kot del trdnega in obstoječega kolektiva, ki ima svojo logiko. "Težko je ločiti, kdaj sporni zapisi nastanejo namerno in kdaj si avtorji enostavno ne morejo pomagati, da jih ne bi zapisali. Laganje, podtikanje in manipuliranje po tridesetih letih bivanja v tej stranki preidejo v naravno stanje. Ker so družbena omrežja kanali komuniciranja z javnostjo, je ohranjanje spodobnosti seveda nujno, a spodobnost je treba definirati v novih okvirih. Svet brez twitterja je minil in stari bonton je preživet, vodilo pa ostaja enako. Javna beseda ne more biti beseda ločenega univerzuma in poljubno filtriranih dejstev."
Lenart Kučić meni, da zaostrovanje retorike na družbenih omrežjih vse bolj definira polje (političnega) boja. "Ko nekdo želi sprovocirati nasprotnika, ga želi pahniti v radikalizacijo. Nisem prepričan, da smo se kadarkoli strinjali, da želimo gostilniški govor poslušati tudi z vrha politike. Dopustili smo, da je igra na medmrežju postala preveč umazana. Na začetku ni bilo tako. Družbena omrežja niso bila namenjena ustvarjanju manipulacij javnega mnenja kot danes. Tako kot drugod po svetu lahko tudi pri nas pričakujemo, da bo pred volitvami politična propagandna vojna postala še bolj brezobzirna, čeprav smo v zadnjih letih najbrž že večkrat pomislili, da nižje ne gre. Čudežnega razsvetljenja, da bi slovensko politiko v imenu kulture dialoga postavili v bolj spodobne okvire, ne vidim," je pristavil Kučić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
