Predstavniki Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani o njihovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odloča že 286 delovnih dni, čeprav bi morala o zadevi odločiti v 20 delovnih dneh. Namesto da bi ŠOU študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, raje plačuje globe, poudarjajo na Radiu Študent.
Kot so na novinarski konferenci pojasnili predstavniki Radia Študent, so od ŠOU v Ljubljani maja 2022 zahtevali dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. ŠOU v Ljubljani bi moral po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o njihovi zahtevi odločiti do 13. junija 2022, a na dokumente še vedno čakajo, so opozorili.
Novembra je Informacijski pooblaščenec direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca zadnjič pozval, naj odloči o zadevi, sicer bo zoper njega kot odgovorno osebo uvedel prekrškovni postopek. Kljub temu na Radiu Študent dokumentov niso prejeli.
Šele 2. junija letos so od Klasinca prejeli manjši del dokumentov, iz katerih še vedno ni razvidno, komu je ŠOU nakazal denar. Namesto da bi študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, direktor Klasinc torej raje plačuje globe, so poudarili predstavniki Radia Študent.
Iz postavke za predsedstvo se je financiral izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko
Da ŠOU v Ljubljani nepravilno vodi postopek, je pred tem po besedah predstavnikov Radia Študent opozorila tudi upravna inšpekcija, ki je Klasincu kot odgovorni osebi decembra lani izdala globo, ker jim v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.
Od Andreja Klasinca in ŠOU na Radiu Študent zahtevajo, da jim zahtevane dokumente izroči in pokaže, da pred študenti ničesar ne skriva. Javno zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente naslavljajo tudi na predstavnike študentskih skupin Povezani in Modro za študente, ki sestavljajo predsedstvo ŠOU v Ljubljani.
Iz podatkov, ki so jih na Radiu Študent v preteklosti uspeli pridobili, je po njihovih navedbah med drugim razvidno, da se je leta 2020 iz postavke za predsedstvo financiral izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko, pa tudi pogostitev tako imenovanih poslovnih partnerjev ŠOU, najvišjo postavko takoj za honorarji so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev ŠOU. Leta 2019 pa je predsedstvo ŠOU v Ljubljani na primer namenilo več kot 10 tisoč evrov za prevoze s taksiji, so pojasnili pri Radiu Študent.
Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare meni, da je sistematično zavračanje posredovanja informacij ŠOU v Ljubljani nelegitimno, nelegalno in pomeni onemogočanje novinarskega dela, s tem pa tudi nadzora javnosti nad delovanjem študentske organizacije.
"Ravnanje ŠOU je še toliko bolj problematično, ker ne odgovarja niti na novinarska vprašanja po zakonu o medijih niti na zahteve po posredovanju informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, poleg tega ne spoštuje postopka, torej ne poda niti odgovora na novinarsko vprašanje oziroma zavrnilne odločbe," je opozorila.
"To, kar danes počnejo sodelavke in sodelavci Radia Študent, je pot v pravo smer," je dodala Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije. Ob tem je dodala, da bo treba premisliti, kako Radiu Študent zagotoviti nemoteno delovanje.
