Po dekretu ministrstva za zdravje mora onkologija sicer delati nemoteno naprej, tako kot na primer porodnišnica in pediatrija.
"Reči nekomu z rakom, da ga ne boš zdravil, je smrtna obsodba," je jasna predstojnica onkologije na UKC Maribor dr. Maja Ravnik. Zato upa, da bo delovanje njenega oddelka, kljub slabi covidni situaciji v državi, ostalo nemoteno. Kot vsi drugi oddelki so tudi na onkologiji že vpoklicali pet specializantov, ki krožijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, da bodo odšli na pomoč na covidne oddelke. A kakor je povedal strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin, bo naslednji korak lahko že krčenje onkoloških programov v smislu odpadanja operacij. "Izbirali bomo, ali se bomo posvetili pacientu, ki lahko izgubi življenje takoj zdaj, ali onkološkemu, ki lahko morda za teden ali dva prestavi operacijo. Z medicinskega zornega kota se s tem ne moremo strinjati, a gotovo bomo postavljeni pred te dileme, smo že blizu tega koraka," je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci.
Dr. Maja Ravnik: "Če bomo zaprli onkologijo, kaj naj rečemo našim bolnikom, da nismo več tukaj za njih?"
"Ne razumem tega egoizma v naši državi"
"Če bomo zaprli onkologijo, kaj naj rečemo našim bolnikom, da nismo več tukaj za njih? Prestaviti ljudi na Onkološki inštitut najbrž tudi ni možno, saj so na istem tnalu kot mi. Kdo bo to maso ljudi obravnaval? Saj tudi njihovi specializanti odhajajo na covid. Tja so posodili tudi nekaj svojih sester. Ne znam si predstavljati, da bi lahko prevzeli še naše bolnike," pravi Ravnikova. Hkrati se boji, kaj bi pomenilo morebitno tehtanje med tem, komu dati pomoč z respiratorjem, če bo naval na bolnišnico večji od kapacitet. "Bolnik z rakom se želi izogniti vsaki komplikaciji. Večinoma se zato cepijo. Na drugi strani pa imamo skupino necepljenih, ki je uklenila celotno državo. In potem se bo tehtalo, kdo bo dobil respirator. Ko je vojna, je vojna za vse. In takrat se odloča, kdo ima večji potencial. Je nekdo z rakom v tem smislu manj vreden? Bojim se, da smo že skoraj tam, ko se bodo morali zdravniki o tem odločati. Ne predstavljam si tudi stisk, ki jih bodo moji kolegi ob tem doživljali. Ne razumem tega egoizma v naši državi."
"To je samo začetek vala, ki se bo končal v prihodnjih letih"
Več težjih bolnikov, več smrti
Na onkologiji je osem specialistov internistične onkologije in štirje radioterapevti. A ker je to mlad kolektiv (z majhnimi otroki), se zelo redko zgodi, da so hkrati vsi prisotni. "Že pri rednem delu se komaj postrojimo. Ne vem, kako bi delali še za covid," pravi Ravnikova. Za zdaj dejavnost na onkologiji poteka nemoteno. Letos so za zdravljenje na novo sprejeli že 1324 bolnikov. Opažajo pa že številne zamujene diagnoze, ljudje prihajajo z že napredovanimi oblikami raka. Dogaja se torej, da od suma na raka do zdravljenja mine tudi več mesecev. To je (tudi) posledica slabše dostopnosti do osebnega zdravnika. "Ob pogovoru z ljudmi vidimo, da je dlje časa trajalo, da je sploh prišlo do diagnoze. Ali je bil čas, da so sploh šli do osebnega zdravnika, daljši ali je bil daljši tudi čas, da so opravili vso diagnostiko. Vidi se, da ne preprečimo vsega, kar bi lahko, če bi pravočasno odkrivali spremembe. Pri nas sicer ni moten dostop do onkologa. Ko ima nekdo diagnozo, zdravljenje samo ni zamaknjeno. Potem ko so obravnavani na konziliju, so v 14 dneh v eni od naših ambulant. Vidi pa se tekom anamneze, da so določeni bolniki od pojava težav še bili v fazi ozdravitve, a ko so prišli k nam, so samo še v fazi zazdravitve, to je že napredovani rak. Bojim se, da bo statistika pokazala več smrti, slabše preživetje. To že zaznavamo. Več je težjih bolnikov. Verjetno bo preživetje krajše in bo slabša kvaliteta življenja kot pri manj razširjeni bolezni. To je samo začetek vala, ki se bo končal v prihodnjih letih," sklene Ravnikova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
