Z leve: Nina Gorišek Miksić, Matej Bernhardt, Anton Crnjac, Matjaž Vogrin in Hilda Rezar
Četrti val okužb s koronavirusom vse bolj hromi zdravstvo. Minister Janez Poklukar pravi, da imamo zdravstveni lockdown. Nenujni posegi odpadajo, poteka tudi največja mobilizacija znotraj zdravstva od osamosvojitve - na pomoč bolnišnicam prihajajo kolegi iz osnovnega zdravstva, zasebniki, zaposleni v vojski, študenti. Včeraj so po državnem načrtu vzpostavili 288 intenzivnih postelj za covidne bolnike, zasedenih jih je bilo že 240. Kaj bo, potem ko bodo zasedene vse, se še ne ve. Neuradno naj bi imeli v naslednjem načrtu 330 postelj. Preigravajo pa tudi možnosti, da bi v državo pripeljali še več strokovnjakov iz tujine, raje, kot da bi tja premeščali bolnike. Iz šempetrske bolnišnice so včeraj sporočili, da naj bi bil že sprejet dogovor z Italijo od koder bi k njim prišlo pet specialistov intenzivne medicine in deset diplomiranih medicinskih sester. Kot ves čas poudarjajo, namreč ni problem v prostorih ali opremi, temveč v osebju, ki najhuje prizadete bolnike zdravi.
"Iz ure v uro se prilagajamo situaciji, ki je sila resna. Pripravljamo se tudi na to, kaj bomo morali storiti za vse paciente, ki zdaj ne pridejo na vrsto," je na tiskovni konferenci o razmerah v bolnišnici dejal direktor UKC Maribor dr. Anton Crnjac. Strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin je povedal, da odpadajo vsi nenujni posegi, pa tudi takšni, ki imajo napotnico zelo hitro.
Vsi mlajši na intenzivni negi necepljeni
Samo do včeraj dopoldan so v UKC Maribor sprejeli 30 novih bolnikov s covidom-19. Zdaj je tam hospitaliziranih že 175 ljudi s covidom, od tega jih je 42 na intenzivni negi. "Stvari so dramatične. Dosegli smo kvote, predvidene po državnem načrtu. Vsak dan odpiramo nove oddelke - včeraj v drugi etaži ginekologije. In iščemo naprej, ker je tukaj prostora le še za kakšnih trideset bolnikov, kar lahko dosežemo že jutri. Ker še ne vidimo vrha tega vala, se zelo bojimo, kaj bo. Iz primarja je prišlo na pomoč osem medicinskih sester, pet posameznikov pa še iz vojske ter nekaj specialistov iz privatnega sektorja in pulmologinja. So pa to še vedno majhne številke. Za bolnike s covidom pri nas skrbi 236 medicinskih sester in sto zdravnikov," je pojasnil Vogrin in izpostavil, da je situacija še slabša, ker je okoli 360 zaposlenih hkrati na bolniških odsotnostih tako zaradi okužb, karanten kot izgorelosti. Sicer v UKC Maribor dela približno 400 vseh specialistov, 200 specializantov in 1650 medicinskih sester. Osebje v UKC je precepljeno v okoli 70 odstotkih, zdravniki več kot 90-odstotno.
"Ljudje, pomagajte sebi, ustanovi in ljudem okoli sebe"
"Smo sredi največjega razmaha epidemije," je pritrdila predstojnica infekcijskega oddelka dr. Nina Miksić Gorišek. "Če pogledamo po mestu, se zdi, kot da življenje teče normalno. V takšnem obsegu širjenja virusa ni varen nihče, ki se ne zaščiti. Cepljenje res ni stoodstotno, a pomembno poveča zaščito pred hospitalizacijo in pred najtežjim potekom bolezni. Samo tako lahko zaustavimo ta pohod virusa." Namestnik vodje covid intenzivne nege dr. Matej Bernhardt je ob tem povedal, da na intenzivi zdravijo tudi nekaj mlajših ljudi, med 35. in 45. letom, ki so vsi necepljeni. "Imamo tudi 15 odstotkov pacientov, ki so cepljeni, ampak to so starejši, s pridruženimi boleznimi, ki njihov slabši imunski sistem na cepljenje najbrž ni dobro reagiral. Kar 85 pacientov, ki potrebuje intenzivo, pa je necepljenih."
Delajo na četrtini standardov
Covid intenzivna nega je na treh lokacijah - na nevrokirurgiji, psihiatriji in kardiokirurgiji. Zdaj iščejo še četrto. Toda vsak premik na novo lokacijo pomeni ohromitev tistega oddelka, ki ga korona zasede, je opozorila vodja zdravstvene nege Hilda Rezar. V bolnišnici sicer skoraj ni več oddelka, ki bi deloval nemoteno. Zgolj porodnišnica in onkologija za zdaj opravljata celotni program, na pediatriji je delo že nekoliko okrnjeno, ker so na covidne oddelke posodili del kadra. Vsi oddelki sicer niso okrnjeni v enakem obsegu. Na nevrokirurgiji so zmanjšali program za 20 odstotkov, ortopedija pa za 70, je ilustriral Vogrin. "Kapacitete še lahko raztegujemo, a vse gre na račun tako imenovanih belih pacientov," je dejal.
Širjenje covid oddelkov pomeni hkrati tudi nižanje standardov zdravljenja, priznavajo zdravniki. Tudi Poklukar pravi, da ko bodo kapacitete presežene, bodo pacienti sicer obravnavani, vendar bo standard zelo zmanjšan, kar bo veljalo tako za covidne kot necovidne bolnike. Bernhardt je pavšalno ocenil, da že sedaj delajo na četrtini zaželenih medicinskih standardov. "V predcovidnih časih je za enega kritičnega bolnika skrbela ena sestra, zdaj ta skrbi za štiri. Kvaliteta njenega dela je zato razredčena. Kjerkoli v Sloveniji so zdaj ljudje deležni slabše oskrbe. Pacient sicer ni toliko na slabšem, medicinska sestra pa je toliko bolj obremenjena. In pri tem lahko pride do suboptimalnih načinov dela. To lahko zdržiš le do neke mere."
Ortopeda odpustili, ker ni želel premeščanja bolnikov
Ortoped Danijel Bešič Loredan, ki je v šempetrski bolnišnici vodil ortopedijo, je preko detektiva prejel prepoved opravljanja dela in izredno odpoved delovnega razmerja. Po pravni poti zdaj namerava dokazati, da je bil ta postopek nezakonit. Razlog za takšno skrajno sankcijo vodstva? Uprl se je premeščanju svojih bolnikov in združevanju z drugimi, saj je to po njegovi presoji nestrokovno in nevarno. Pravi, da je v bolnišnici 60 ali več praznih postelj in bi jih s povsem drugačno organizacijo dela namenili covidnim bolnikom z istim številom zaposlenih in bi ostale dejavnosti lahko v 30 odstotkih opravljale svoje delo. Kot pravi, poleti ni bilo nobenih pogovorov, kaj se bo zgodilo s covidnimi bolniki, če pridemo do tega, kjer smo danes. Hkrati pa opozarja, da so lani, ko so bolnike z vseh oddelkov premestili skupaj, beležili kar 300 odstotkov več bolnišničnih okužb. Svet novogoriške bolnišnice je pred kratkim imenoval novega direktorja, internista Dimitrija Klančiča. Loredan upa, da ga bo čim prej potrdila tudi vlada in da bo novi direktor postavil neko novo ekipo, ki bo regionalno novogoriško bolnišnico postavila na raven, ki si jo zasluži, predvsem pa, da poskrbi za bolnike v teh najtežjih časih.
Da imajo v UKC Maribor velike težave, je priznal Crnjac. "Vsi zaposleni delajo z enormnim naporom. V nedogled to ne gre. Vse bomo naredili, da skupaj premagamo to krizo. Kljub temu med nami vlada optimizem. Skrajni čas pa je, da se miselnost o vražah, čudnih cepivih in necovidu preseže. Ljudje, pomagajte sebi, ustanovi in ljudem okoli sebe," je sklenil. Podobno poziva tudi zdravstveni minister. Da se zdravniki ne kregajo, je poudaril, ob tem, ko se v družbi dogaja moralno-etični zlom. Ponovno je pozval k cepljenju in striktnemu upoštevanju pogoja PCT, ker še vedno nismo dosledni. Apeliral je tudi na vse delodajalce, da se delo, kolikor je mogoče, organizira od doma.
Respiratorjev in druge opreme imajo sicer dovolj, tudi zdravil, je še povedal Vogrin. Miksić Goriškova je pojasnila, da si zdaj ob zdravilu Regeneron, ki preprečuje razvoj covidne pljučnice in ga v začetni fazi bolezni predpisujejo bolnikom s covidom, za katere se predvideva hujši potek, prizadevajo še za podobno zdravilo v obliki tablet. Vendar bo preteklo vsaj nekaj tednov, preden bo zdravilo dosegljivo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
