Rak dojk: Za bolnico je najslabše, če ni fizično aktivna

Franja Žišt Franja Žišt
23.08.2023 06:00

Fizična aktivnost prinaša manj težav in stranskih učinkov zdravljenja. Če je le mogoče, naj gredo vsak dan na sprehod v naravo, svetujejo strokovnjaki.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Številne raziskave so pokazale, da ima bolnica manj težav in stranskih učinkov zdravljenja in tudi utrudljivosti, če je fizično aktivna.
Številne raziskave so pokazale, da ima bolnica manj težav in stranskih učinkov zdravljenja in tudi utrudljivosti, če je fizično aktivna.
Kaja Dekleva

Rak dojk je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah in zato pomemben javnozdravstveni problem, leta 2019 je pri nas zbolelo 1568 žensk, za posledicami raka dojk pa jih je umrlo več kot 400. Strokovnjaki zato veliko naporov vlagajo v preučevanje rehabilitacije bolnic ter tega, kako pomembna je pri tem ustrezna vadba. Telesna dejavnost se je namreč izkazala za zelo učinkovito orodje pri izboljšavi kakovosti življenja in lajšanja stranskih učinkov zdravljenja pa tudi kot preventiva pred ponovitvijo bolezni, pravi predsednica združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić.

Poudarek na hoji in zmernem teku

Združenje s svojimi članicami že sedem let sodeluje s Fakulteto za šport v Ljubljani, pravi sogovornica. "Začeli smo projekt Vadi rad in od takrat redno sodelujemo v njihovih programih za spodbujanje telesne dejavnosti pri obolelih z rakom. Tudi pri naših članicah se je izkazalo, da imajo tiste, ki so redno telesno dejavne, manj težav s posledicami bolezni in zdravljenja kot tiste, ki niso toliko dejavne. Veliko razlik opažamo pri utrudljivosti in pri stranskih učinkih hormonskega zdravljenja," pove Tanja Španić.

Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna Slovenija: "Izjemno priporočljivo je, da se vadbe, sploh če bolnice do zdaj niso bile zelo dejavne, lotijo s strokovnjaki in vodeno in z njo nadaljujejo v vsakodnevnem življenju."
-

In kakšna vadba za bolnice z rakom dojk je priporočljiva? Vsakršna, odgovori sogovornica. "Veliko je poudarkov na hoji in zmernem teku, funkcionalni vadbi in vadbi z utežmi. Izjemno priporočljivo je, da se vadbe, sploh če bolnice do zdaj niso bile zelo dejavne, lotijo s strokovnjaki in vodeno, in nadaljujejo v vsakodnevnem življenju. Zato tudi mi v okviru Programa za gibanje in šport ponujamo in spodbujamo različne oblike gibanja." V Program za gibanje in šport se vključuje skoraj 700 članic združenja po vsej Sloveniji. Opažajo, da so to ženske, ki so že same bolj telesno dejavne in so se z različnimi vrstami gibanja ukvarjale tudi že pred boleznijo. "Težje aktiviramo in 'spravimo' s kavča ali pa od doma tiste, ki so že prej bile manj dejavne. Zato o pomenu gibanja pišemo veliko tudi v svojih publikacijah in na družbenih omrežjih."

Zagotovo bi bilo dobro, da bi vsem obolelim z rakom primerne oblike telesne dejavnosti predstavili že med zdravljenjem, meni Tanja Španić. Tudi na tem področju je pri nas že nekaj premikov in novosti, sploh v programu OREH (Program celostne onkološke rehabilitacije), ki poteka na Onkološkem inštitutu, kjer bolnikom že med zdravljenjem predstavijo in jih vključijo v različne telesne dejavnosti, kot sta funkcionalna vadba in joga, izpostavi. "Tudi v bolnišnicah so na nekaterih oddelkih sobna kolesa, ki omogočajo telesne dejavnosti že med hospitalizacijo. Vse to so pomembni premiki, ki bodo pozitivno vplivali tako na kakovost življenja obolelih kot na izid zdravljenja oziroma spoprijemanj s stranskimi učinki terapij."

Utrudljivost moti delovanje bolnice

Vodja raziskave OREH, specialist kirurg prof. dr. Nikola Bešić z Oddelka za onkološko kirurgijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, razlaga, da so v raziskavi, v katero je bilo vključenih 600 bolnic z rakom, dokazali, da je individualizirana celostna rehabilitacija za bolnice koristna, saj izboljša kakovost njihovega življenja v primerjavi s standardno rehabilitacijo, ki jim je bila na voljo doslej. "Poleg bistvenega izboljšanja kvalitete življenja, je raziskava pokazala, da onkološka celostna rehabilitacija zmanjša številne težave, izboljša socialno in telesno delovanje bolnic in zmanjša neželene učinke onkološkega zdravljenja. To se je odrazilo tudi v tem, da je bila njihova bolniška odsotnost v povprečju za 50 koledarskih dni krajša od bolniške odsotnosti bolnic iz kontrolne skupine," izpostavlja sogovornik. Bolnice, ki so deležne individualne onkološke rehabilitacije, se leto dni po začetku zdravljenja upokojujejo v manjšem deležu kot tiste, ki so deležne standardne rehabilitacije.

Shutterstock

Bolnice, ki se zdravijo zaradi raka dojk, imajo lahko zaradi raka oziroma zdravljenja številne težave na telesnem, psihičnem, socialnem in poklicnem področju, pravi Bešić. "Še posebej neprijeten simptom je utrudljivost, za katero je značilna vztrajna telesna, čustvena in kognitivna utrujenost, povezana z rakom in/ali zdravljenjem raka, ki ni sorazmerna z nedavno telesno aktivnostjo. Utrudljivost moti običajno delovanje bolnice in ne mine po počitku ali spanju. Številne raziskave so pokazale, da ima bolnica manj težav in stranskih učinkov zdravljenja in tudi utrudljivosti, če je fizično aktivna. Tudi med zdravljenjem mora biti bolnica vsak dan vsaj pol ure fizično aktivna, vsaj dvakrat tedensko pa mora biti fizično aktivna vsaj eno uro. Če je le mogoče, naj gredo bolnice vsak dan na sprehod v naravo," svetuje sogovornik.

Vadbo naj nadzoruje strokovnjak

Da bi bolnice spodbudili k fizični aktivnosti, so v okviru projekta s pomočjo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani dvakrat tedensko organizirali vadbo, ki je potekala preko spleta in je trajala najmanj pol ure. "Pod strokovnim vodstvom prof. dr. Vedrana Hadžića so vadbo z bolnicami izvajali študenti kineziologije, ki so poskrbeli, da so bolnice izvajale ustrezne vaje za vzdržljivost in moč," razloži sogovornik, ki posebej poudari, da je za bolnico najslabše, če ni fizično aktivna.

Vse bolnice morajo biti celo življenje, kolikor je to mogoče, fizično aktivne: "To velja tudi za bolnice z oddaljenimi zasevki. Bistveno pa je, da aktivnost prilagodimo za vsako bolnico glede na starost, psihofizične sposobnosti, spremljajoče bolezni, način zdravljenja, ki ga ima bolnica, in razširjenost raka. Res pa je, da marsikatera bolnica ni zainteresirana za izvajanje vadbe. Naloga zdravstvenih delavcev - onkologov, družinskih zdravnikov in koordinatorke za celostno rehabilitacijo - je, da bolnici razložimo prednosti vadbe in jo za vadbo motiviramo. Bolnice, ki so bile vključene v raziskavo OREH, smo anketirali o izvajanju vadbe s strani Fakultete za šport in z vadbo so bile zelo zadovoljne."

Vseeno pa morajo biti bolnice pozorne, da pri vadbi ne pride do poškodb, zato z vadbo ne smejo pretiravati, nadaljuje sogovornik. "Bolečina ali občutek hude utrujenosti je signal, ki nam pove, da smo dosegli mejo svojih sposobnosti. Če pride do bolečin, moramo vadbo prekiniti, sicer se lahko poškodujemo. Prav je, da izvajanje vaj nadzoruje ustrezno izobražen strokovni delavec. Za to delo so dobro usposobljeni kineziologi. Slednji so zaposleni tudi v Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih in prav zato številnim bolnicam svetujemo, da se vključijo v delavnice in aktivnosti, ki jih izvajajo v Centrih za krepitev zdravja."

Jeseni celostna onkološka rehabilitacija tudi v Mariboru

Kako ugotovitve raziskave OREH nadgraditi? "V Sloveniji smo soočeni s pomanjkanjem osebja na številnih področjih zdravstva. Seveda velja to tudi za področje celostne onkološke rehabilitacije. Na Onkološkem inštitutu je zelo pereče pomanjkanje kliničnih psihologov. Ko je bolnica v psihični stiski, bi morala čim prej priti do ustrezne psihološke obravnave. Prav ugotovitve raziskave OREH so omogočile, da lahko bolnice ob psihični stiski usmerimo na obravnavo v Centre za duševno zdravje, ki so za marsikatero bolnico dosti bliže njihovemu domu, kot je Onkološki inštitut," se sogovornik dotakne še pomena psihološkega vidika rehabilitacije.

Program celostne onkološke rehabilitacije se bo jeseni širil, "saj drugače preprosto ne more več biti", poudarja sogovornik. "V času raziskave je bila celostne onkološke rehabilitacije na Onkološkem inštitutu deležna četrtina na novo zbolelih bolnic, zdaj pa jo izvajamo za dve tretjini na novo zbolelih. Ko bo zaposlena še ena koordinatorka, bomo lahko oskrbeli vse bolnice." Predvidoma jeseni naj bi stekla tudi celostna onkološka rehabilitacija za bolnice z rakom dojk v UKC Maribor, s tam zaposlenimi že delijo izkušnje in znanje, razlaga Bešić. Na Onkološkem inštitutu pa bodo začeli izvajati še pilotni projekt celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, za kar so že pripravljene nove smernice in klinična pot. "Seveda bo v prihodnje treba zagotoviti stalna finančna sredstva za te nove zdravstvene dejavnosti." Eden od izzivov pa je tudi vzpostavitev in dopolnitev mreže izvajalcev celostne onkološke rehabilitacije, prav tako bi bilo smiselno opredeliti nosilno organizacijo za onkološko celostno rehabilitacijo, sklene sogovornik.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta