Rast cen nepremičnin: Kdo si še sploh lahko privošči lasten dom?

Ponekod v Sloveniji, denimo v Ljubljani in na Obali, si povprečna družina dostojnega stanovanja za bivanje že danes ne more več privoščiti, če ni podedovala nepremičnine, je prodala in vzela bančnega posojila za doplačilo, je nedvoumen Boris Lajh, direktor Centuryja 21 Maribor City, ki napoveduje, da bo podobna situacija že kmalu po vsej državi in utegne lastna nepremičnina postati nedosegljiva za številne Slovence. Dvigovanju cen nepremičnin namreč v Sloveniji ni videti konca.

Po podatkih statističnega urada so bile zgolj v drugem četrtletju letos za povprečno 4,5 odstotka dražje kot v prvem četrtletju, kar je največ po drugem četrtletju leta 2011. Povprečna cena rabljenega stanovanja je v državi v prvi polovici leta znašala 1980 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani kar 3250, kar je veliko več kot leta 2020, ko je kvadratni meter v prestolnici dosegal vrednost treh tisočakov. Sicer pa je, kot pravi Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje, Ljubljana zgodba zase, saj so cene novogradenj tam dobesedno eksplodirale, "najboljše" med njimi dosegajo vrtoglave vrednosti - neverjetnih 8500 evrov za kvadratni meter. Cene pa rastejo tudi drugod po državi - v Mariboru in Celju se po besedah Crnjakoviča kvadratni meter rabljenega stanovanja prodaja tudi za 2000 evrov. Rabljene nepremičnine so se v Mariboru, kot ocenjuje Branko Potočnik, direktor Insa nepremičnin, v zadnjem letu podražile za 20 do 30 odstotkov, novogradnje pa za 15 do 30.

Največji skok cen po sprostitvi ukrepov

Trenutne hitre rasti cen pa ne gre pripisati samo pandemiji, opozarja Boris Lajh. Je pa res, poudari Branko Potočnik, da je bil cenovni skok najvišji v začetku leta, takoj za tem, ko je vlada odpravila ukrep prepovedi opravljanja nenujnih dejavnosti, med njimi tudi za promet z nepremičninami. Prav tako je zdravstvena kriza povzročila, da smo začeli drugače doživljati bivanje med štirimi stenami, je prepričan Vasja Crnjakovič: "Mnogi so v času zaprtja države obtičali v premajhnih stanovanjih z omejeno možnostjo gibanja. Predvsem lastniki nepremičnin v mestnih središčih so pričeli resno razmišljati o nakupu hiše na podeželju, kjer bi imeli več prostora za gibanje in vrt za samooskrbo, kar se je v krizi izkazalo kot vrednota."

"K temu lahko dodamo še približno 25 milijard evrov, ki smo jih Slovenci privarčevali, in rekordno nizke obrestne mere, ki jih za najem stanovanjskega kredita ponujajo banke," našteva dodatne razloge za dvig cen dobri poznavalec nepremičninskega trga. Poglavitna razloga za podražitve sta po njegovih besedah skromna ponudba nepremičnin na trgu in ekstremno veliko povpraševanje po njih. Predvsem po novogradnjah. Slednje so po besedah Borisa Lajha prodane, še preden gradbinci postavijo temelje zanje. Ocenjuje, da se v Sloveniji gradi premalo in prepočasi. Natančnega števila, koliko novogradenj ta trenutek potrebujemo v državi, ni mogoče podati, je odločen Crnjakovič. V vsakem primeru bi bilo po njegovem mnenju treba zgraditi stanovanja, dosegljiva povprečnemu slovenskemu gospodinjstvu, na drugi strani pa poskrbeti za močno podhranjen trg najemniških stanovanj, saj je pričakovati, da bodo tisti, nezmožni za nakup lastnega stanovanja iskali nepremičnino za najem. A se zdi, da je državi malo mar za to, ne nazadnje poslanci v državnem zboru konec oktobra niso zagotovili dovolj glasov za zakon o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva zagotovitev nujno potrebnih 10.000 stanovanj do leta 2029.

Podražitvam (še) ni videti konca

Tudi prihodnost na trgu nepremičnin je nepredvidljiva. Po mnenju Borisa Lajha bi morala država nameniti zelo veliko denarja za gradnjo najemniških stanovanj, a se to ne bo zgodilo tako kmalu že zaradi dolgotrajnih postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in soglasij. Utopično je tudi pričakovati, da bi se obseg gradnje v časih, ko se surovine dražijo in se mnogi investitorji sprašujejo, ali se jim sploh še splača graditi, kot opozori mariborski gradbinec Primož Pinter, povečal in bi s tem na trgu dobili nujno potrebne nove zaloge nepremičnin. Od teh je po mnenju Aleša Perovška, vodje oddelka za trg nepremičnin na Gursu, namreč odvisno, kdaj bodo cene nepremičninam začele padati. Mojca Žižek Mesarec, direktorica podjetja Galea, v prihodnjih mesecih napoveduje še dodatno rast cen, ki pa vendarle naj ne bi bila tako ekstremna, kot smo ji priča v zadnjem letu. Res pa je, še doda Mesarčeva, da je trg nepremičnin vedno bil in vedno bo - poln presenečenj. A nekaj je že zdaj jasno, poudari Klavdija Neuberg iz nepremičninskega podjetja Dodoma: "Kdor nima privarčevanih vsaj 20 odstotkov sredstev, si že danes težko kupi nepremičnino."