Samo šest odstotkov Slovencev vladi popolnoma zaupa, da bo ustrezno porabila sredstva, ki jih ima Slovenija na voljo v evropskem skladu za okrevanje. Da vladi pri tem bolj zaupajo kot ne, je odgovorilo 18 odstotkov vprašanih. Le 24 odstotkov Slovencev torej meni, da bo vlada evropska sredstva za okrevanje uporabila ustrezno, je pokazala anketa Eurobarometra.
Manj kot Slovenci svoji vladi pri porabi evropskih sredstev zaupajo le Slovaki. Tam vladi popolnoma zaupajo le trije odstotki vprašanih, 22 odstotkov pa bolj da kot ne, skupaj torej 25 odstotkov. Na drugi strani ima z 69 odstotki odgovorov največje zaupanje državljanov danska vlada. Popolnoma ji zaupa 28 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov, da ji bolj zaupa kot ne. Štirje od petih anketirancev v EU (81 odstotkov) menijo, da bi morala Evropska unija sredstva iz sklada za okrevanje zagotoviti le državam članicam, ki spoštujejo pravno državo. V Sloveniji tako meni 76 odstotkov vprašanih.
Raziskava pred govorom predsednice komisije
"Evropski parlament je jasno poudaril, da sredstev EU za okrevanje ne bi smele prejeti vlade, ki ne spoštujejo temeljnih demokratičnih vrednot ali pravne države. Ta raziskava potrjuje, da se velika večina državljanov EU strinja s tem. Če nekdo ves čas spodkopava vrednote EU, ne more pričakovati, da bo prejel sredstva EU," je ob tem dal sporočiti predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Da bodo projekti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje njihovi državi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, meni 60 odstotkov vprašanih v EU. V Sloveniji jih tako meni 59 odstotkov vprašanih.
"Če nekdo ves čas spodkopava vrednote EU, ne more pričakovati, da bo prejel sredstva EU"
Evropski parlament je rezultate ankete Eurobarometra objavil pred govorom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji, ki ga bo imela v sredo, 15. septembra. Slovenski evroposlanci iz vrst socialistov in liberalcev po poročanju STA pričakujejo živahno razpravo o temah, ki so ključne za EU, med katerimi so pandemija, podnebni ukrepi in vladavina prava.
Komisija se še vedno izogiba odločnemu ukrepanju
Tanja Fajon pričakuje, da bo von der Leynova orisala razmere v EU, zlasti pri spopadanju z epidemijo, in nakazala smer najpomembnejših pobud za prihodnje leto. Klemen Grošelj upa, da bo predsednica kaj več povedala o enem od ključnih projektov EU, podnebnem svežnju Pripravljeni na 55. Kar je bilo predstavljeno doslej, je bilo namreč zelo splošno. V luči podnebnih sprememb je izpostavil naravne nesreče, denimo poplave to poletje v Nemčiji in Belgiji, in odzivanje nanje.
Glede vprašanja mehanizma vladavine prava v EU Grošelj pričakuje, da bo Ursula von der Leyen v svojem nagovoru jasneje predstavila stališča glede tega. Zdi se mu namreč, da se komisija še vedno izogiba temu, da bi uporabila mehanizme in zakonske podlage, ki jih ima na voljo ob kršitvah. Milan Brglez meni, da bo von der Leynova v svojem govoru omenila pravzaprav vse, "ker je govor njeno glavno orožje". Bolj pomembno vprašanja so, kaj bo naredila, katero zakonodajo bo dejansko predlagala in kaj bo njena vsebina.
Predsednica ali predsednik Evropske komisije ima vsako leto septembra pred evropskimi poslanci govor o stanju v uniji, v katerem povzame dosežke iz preteklega leta in predstavi prednostne naloge za leto, ki prihaja. Po nagovoru sledi razprava poslancev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
