Na začetku epidemije, ob prvem zaprtju dejavnosti, nisem delala. Takrat je bilo vse še negotovo. Vsi smo se bali virusa. Poleti se je vse sprostilo in smo delali normalno, jeseni pa so stranke začele pritiskati kar same in so spraševale, ali bi jih kljub zaprtju postrigla," je povedala frizerka, ki je želela ostati anonimna. "Takrat sem začela sprejemati stalne stranke, ki jih dobro poznam. Naročila sem jih točno na uro, vstopale pa so pri zadnjih vratih salona," je nadaljevala. Sprednji vhod je tako ves čas dajal vtis, da se v salonu nič ne dogaja, okna so bila zaprta in rolete spuščene. "Seveda me je bilo strah kakšne prijave. Sploh na začetku. Potem pa vidiš in slišiš, da to počnejo praktično vsi, in si pomirjen," je še dodala.
Tudi direktorica mariborske obrtno-podjetniške zbornice Leonida Polajnar je seznanjena, da so nekateri obrtniki delali, čeprav so imeli zaprto. "To je dejstvo. Nekateri frizerji, kozmetiki, maserji so delali, tudi nohte so manikerji oblikovali, in delali so tako, da so odšli k stranki domov. Tako so lahko delali tisti, ki jim dejavnost to omogoča. Kemična čistilnica recimo ne more delati na črno, če pa so stroji v poslovnem objektu," pojasnjuje. Ob vsakem zaprtju so številni obrtniki le zagrnili zavese ali pa so se preselili v kletne prostore domače hiše in tam delali naprej. Tudi pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si pred tem ne zatiskajo oči, ob vsaki dodatni omejitvi so celo opozarjali na razraščanje dela na črno. Predsednik OZS Branko Meh ocenjuje, da se je delo na črno v tem času povečalo za najmanj 30 ali 40 odstotkov, v nekaterih dejavnostih pa za še več.
Žalostne zgodbe
Večina odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev ni kršila zaradi dodatnega zaslužka, ampak za golo preživetje, je prepričana Leonida Polajnar: "Samozaposlena v frizerskem salonu prejme 1200 evrov na mesec, a po plačilu vseh poslovnih stroškov ji ostane golih 400 evrov, sledijo še osebni stroški, kot so telefon, bencin, plačilo kredita, poskrbeti je treba tudi za otroka. V naših vrstah je kar nekaj samohranilk. Marsikdo je moral avto, ki ga je vzel na lizing, vrniti, ker ni več zmogel plačevati obrokov. Zelo zelo zelo žalostne zgodbe smo slišali in dejansko so delali za preživetje, ne pa zato, da bi na dveh straneh zaslužili. Ta pomoč države je premajhna za dostojno življenje."
Ob tem meni, da z zaprtjem sploh niso dosegli osnovnega namena - preprečevanja širjenja okužb. "V lokalih smo izpostavljeni strogemu nadzoru in ukrepom. Recimo v frizerskem salonu moramo imeti tri vrste razkužil, eno za roke, drugo za površine, tretje pa za škarje in britvice. Maska ne sme biti za splošno uporabo, ampak certificirana, frizer mora imeti še vizir ali zaščitna očala. Pa kdo ima vse to, ko pride h komu domov," se sprašuje. Zato je bolje, da se dejavnosti več ne zapirajo, pač pa ostajajo odprte pod določenimi pogoji, kar inšpektorji tudi lažje nadzirajo.
Boni, unovčeni med zaprtjem
Med aprilskim zaprtjem države je bilo unovčenih 309 bonov v vrednosti 43.831 evrov, so odgovorili pri Finančni upravi RS. Nadzor nad upravičenostjo unovčevanja bonov opravlja Tržni inšpektorat RS, ki pa v obdobju od 1. do 12. aprila pri unovčevanju ni zaznal nepravilnosti. "Za obdobje, ki ga navajate, ni bilo zaznati, da bi bili boni unovčeni v nastanitvenih obratih, ki ne bi smeli nuditi storitev v času zaprtja, saj gre pretežno za zdravilišča, odlok pa kot izjemo določa tudi ponujanje storitev za zagotavljanje varnosti in zdravja, kamor se lahko uvrstijo tudi zdravilišča in morebitni drugi nastanitveni obrati, v kolikor izkazujejo navedeno izjemo. Nekaj bonov pa je bilo unovčenih za nazaj, torej za čas pred zaprtjem," so odgovorili z inšpektorata.
Nadzor na domu sploh ni mogoč
Pri pristojnih smo skušali pridobiti podatke, koliko takih primerov so zaznali, a so nas z zdravstvenega inšpektorata preusmerili na inšpektorat za delo, od tam pa na finančno upravo. Številke na koncu nismo dobili. Kdo je torej pristojen za nadzor opravljanja dejavnosti v času, ko so te prepovedane? Po naših informacijah so si ob epidemiji različni inšpektorati nadzore razdelili po sektorjih. Tržni inšpektorat je preverjal spoštovanje ukrepov v trgovinah, inšpektorat za varno hrano v gostinskih lokalih, inšpektorat za delo pa pri obrtniki. Vsi nato svoje ugotovite redno pošiljajo zdravstvenemu inšpektoratu, a podatki, ki so dostopni, se bolj nanašajo na število kršitev v času, ko so dejavnosti lahko obratovale. To pomeni, da so zaznali predvsem kršitve v zvezi z nespoštovanjem medsebojne razdalje, napake pri razkuževanju in nošenju zaščitnih mask.
Dejstvo je, da inšpektorji brez naloga ne morejo vstopiti v zasebne prostore, ravno tam pa je delo na črno najpogostejše. "Pred salonom lahko inšpektor stoji in spremlja, kdo vstopa in kdo izstopa, takšne primere smo imeli. Potem pa je inšpektor stopil v lokal in se soočil s podatki, tudi če ni bil izdan račun, se je videlo, da je bila stranka sfrizirana. V poslovne prostore lahko uradne osebe vstopajo, to jim zakonodaja omogoča," je pojasnila Polajnarjeva.
Nekaj takih primerov se je v dobrem letu epidemije v medijih vendarle pojavilo. Z letaki po stanovanjskih objektih so oglaševali na primer frizerske storitve, pri nadzoru pa so odkrili eno nepravilnost opravljanja dejavnosti v zasebni hiši. Spomnimo se tudi zabave v ljubljanskem lokalu, kjer se je v času, ko bi ta moral biti zaprt, zadrževalo 13 ljudi in so se ob odkritju skrili v skladišče. V takih primerih lahko inšpekcijske službe zaprosijo za policijsko asistenco in intervenirajo skupno. Tako asistenco so od začetka epidemije do zdaj policisti opravili v enajstih primerih.
Ko jim kaj prepoveš, poiščejo nelegalen način
Ravno zaradi omejenega in redkega nadzora se taka praksa nadaljuje. Kot pravijo na obrtni zbornici, so z delom na črno in nelojalno konkurenco imeli velike težave že pred epidemijo, zdaj pa se je to le še razmahnilo. "Ko ljudem nekaj prepoveš, poiščejo nelegalen način. Delo na črno smo imeli že pred epidemijo, zdaj je primerov le še več in bojimo se, da ga bomo težko izkoreninili," je dejal Meh. Nekateri namreč še vedno, kljub temu da so zdaj pod strogimi pogoji dejavnosti mogoče, za storitve ne izstavijo računa. "Tisti, ki imajo več zaposlenih in zdaj delajo na omejeni kvadraturi, jih imajo še vedno nekaj na čakanju. Ali so ti frizerji resnično le doma, ne vemo. Nekateri zagotovo tudi strižejo," pa pravi predsednik sekcije frizerjev Smiljan Škarica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
