"Kritika oblasti ne samo, da mora biti dopustna, ampak je tudi zaželena. Kot je rekel neki ameriški vrhovni sodnik pred sto leti: javna razprava je politična dolžnost, nedejavno ljudstvo je največja nevarnost za svobodo. S tem se strinjam. Treba je dopustiti kritiko sodišč.
A treba se je zavedati, da je zaupanje javnosti v sodstvo temeljni pogoj za delovanje pravne države. Sodišča ne morejo opravljati svojega dela, če jim stranke in javnost ne zaupajo, da bodo spor rešila nepristransko in neodvisno. In to žaljenje, pavšalno pljuvanje po sodiščih, ki smo mu priča v zadnjem času, je zelo nevarno za pravno državo. To lahko privede do tega, da bi se ljudje, ki ne bodo zaupali sodiščem, pod vplivom takih pristranskih, agresivnih komentarjev zatekli k samopomoči in vzeli pravico v svoje roke. Reševanje sporov mora ostati v domeni sodišč, ne ulice.
Opozoriti moram, da evropska konvencija o človekovih pravicah v drugem odstavku 10. člena izrecno določa, da je dopustno svobodo izražanja omejiti zaradi varstva avtoritete in nepristranskosti sodstva. Tega se je treba zavedati in ugled sodstva je treba braniti – seveda najprej sodniki s kvalitetnim sojenjem in tako, da so odprti za utemeljene objektivne kritike. A tudi javnost, ki se s temi napadi na sodstvo ne strinja, bi se ob takih vulgarnih napadih, kot ste omenili, morala oglasiti in sodstvo vzeti v bran.
Prepričan sem, da je pravna država v Evropi ogrožena. ... Poljska je recimo imela resne težave z neodvisnostjo sodstva, ogrožene so pravice istospolno usmerjenih oseb ... Skratka, tisto, za kar smo verjeli, da je zajamčeno in zagotovljeno za vedno, se ogroža. Vse več je tudi sovražnega govora."
