Robert Golob na vrhu Reporterjeve lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev: "Vlado vodi brez prišepetovalcev ..."

STA, Va
03.01.2023 11:50

Na drugem in tretjem mestu sta po oceni uredništva tednika Reporter prvi predsednik republike Milan Kučan in nova predsednica Nataša Pirc Musar.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Golob 
Ukom

Med novinci na lestvici je več ministrov in drugih članov Golobove ekipe pa tudi nekaj gospodarstvenikov in predstavnikov civilne družbe.

Kot so utemeljili pri Reporterju, je najvplivnejši Slovenec leta 2023 premier Robert Golob, saj ima njegova stranka 41 poslancev, skupaj z SD in Levico pa 53, poleg tega "zelo suvereno vodi vlado brez prišepetovalcev iz levega političnega omrežja".

Urška Klakočar Zupančič na četrtem mestu, Janez Janša deseti, kaj pa Borut Pahor?  

Za ovratnik Golobu diha prvi predsednik države Milan Kučan, ki ima po oceni Reporterja tudi največ zaslug za izvolitev Nataše Pirc Musar za predsednico države - na lestvici mu sledi na tretjem mestu. Pirc Musar bo po njihovih navedbah kot predsednica neodvisna od Golobove vlade in jo bo, če se bo tako odločila, tudi javno kritizirala. V največji vladni stranki pa ima največjo podpornico v predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, ki ji na lestvici tudi sledi na četrtem mestu.

Urška Klakočar Zupančič
Robert Balen

V nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, po njihovem je najvplivnejši Slovenec v tujini, in "prvega gospodarstvenika Gibanja Svoboda" Žigo Debeljaka, ki je prevzel vodenje SDH.

Aleksander Čeferin
Robert Balen

Na lestvici je tudi več ministrov Golobove vlade, najvišje sta na sedmem in osmem mestu minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, predsednica SD.

Poleg še nekaterih ministrov so na lestvici tudi vsi vodje koalicijskih poslanskih skupin: Borut Sajovic (Gibanje Svoboda, 25.), Jani Prednik (SD, 55.) in Matej Tašner Vatovec (Levica, 71.). Lestvico zaključuje predstavnica za odnose z mediji v Gibanju Svoboda Vesna Vuković (100.).

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na 10. mestu, mesto za direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Med opozicijskimi politiki sta v prvi polovici lestvice tudi poslanec SDS Anže Logar (24.) in predsednik NSi Matej Tonin (46.).

Nika Kovač 
Andrej Petelinšek

Iz pravosodja so na lestvici predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto (20.), generalni državni tožilec Drago Šketa (28.) in predsednica računskega sodišča Jana Ahčin (56.).

Kot "zakulisnega politika" so na 23. mesto uvrstili Gregorja Golobiča, nekdanji predsednik republike Borut Pahor je na 49. mestu, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa na 34. mestu. Prav tako so na lestvico uvrstili ljubljanskega in mariborskega župana, Zorana Jankovića (17.) in Saša Arsenoviča (97.)

Med podjetniki so na lestvici med drugim direktor Dela in največji solastnik Kolektorja Stojan Petrič (26.), predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak (27.), predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič (31.)

Med cerkvenimi predstavniki sta najvišje predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje (29.) in ljubljanski nadškof Stanislav Zore (33.). Prav tako sta na lestvici sindikalista Branimir Štrukelj (39.) in Lidija Jerkič (51.).

Vplivni v medijih

Na lestvici je tudi več imen s področja medijev, med njimi direktorica in odgovorna urednica informativnega programa Pro Plus Tjaša Slokar Kos (48.), generalni direktor Pro plusa Branko Čakarmiš (59.), voditelj na Radiu 1 Denis Avdić (68.), voditelj na Pop TV Uroš Slak (70.) ter voditelja na Televiziji Slovenija Erika Žnidaršič (72.) in Igor E. Bergant (85.). Na lestvico so uvrstili tudi košarkarja Dallasa Luko Dončića (96.).

Erika Žnidaršič
Rok Mlinar

Uredništvo Reporterja je lestvico sestavilo na podlagi ocene političnega vpliva, ki izvira iz posameznikovega položaja, in svoje subjektivne ocene njihovega neformalnega vpliva. V civilni družbi se vpliva posameznikov ne da primerjati z vplivom politikov in gospodarstvenikov, ampak z njihovo neformalno močjo in ugledom, ki ga uživajo v družbi, so navedli.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta