Okrožnica o možnosti samotestiranja starejših učencev in dijakov, ki so jo osnovne in srednje šole prejele pred prazniki, je po odzivih tako ravnateljev, staršev kot tudi dijakov ponoven komunikacijski zdrs ministrstva za izobraževanje in s tem vlade kot celote v prizadevanjih za zajezitev epidemije. Ne da bi ravnateljem postregli s celovito informacijo, kako, kje in s kakšnim ciljem naj bi se otroci v tretji triadi in dijaki samotestirali, so ravnatelje pozvali, naj od staršev in dijakov najkasneje do danes dobijo povratno informacijo, kakšen je interes za ta ukrep.
"Nerodno mi je nagovarjati starše s tako nepopolnimi informacijami," je povedala ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš, ki pravi, da na povratne informacije še čaka, a da tudi sama zaradi nezadostnih informacij ne more soditi o smotrnosti takega ukrepa. "Vsekakor pa ukrep izgubi svoj smisel, če se za samotestiranje ne odločijo vsi v razredu." Da sploh ne ve, kaj naj bi bil cilj samotestiranja, ali nemoten potek pouka ali preprečevanje širjenja okužbe v mehurčku, dodaja tudi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani Marjan Gorup, ki je sicer že dobil povratne informacije, a teh ni mogoče, tako kot želi ministrstvo, strniti v podatkovne informacije.
Za otroke primernejši odvzem brisa iz zunanjega dela nosu
"Tistih, ki so podali jasen odgovor, je zelo malo. Večina je dejala, da ima premalo podatkov, da bi se lahko odločili," pravi ravnatelj, ki je kritičen do tovrstnega ravnanja pristojnih. Ministrstvo bi moralo vsem šolam poslati enoten vprašalnik in ob tem odgovoriti na vsa pomembna vprašanja že v osnovnem dopisu. A ravnatelji do danes niso dobili odgovorov pristojnih na dodatno poizvedovanje, v prvotnem dopisu pa je pisalo le, da jih zanima interes za samotestiranje, ki bi se lahko začelo 15. aprila. Pri tem pa so za vse zainteresirane učence napovedali ustrezna navodila in video gradivo, ki naj bi šele sledilo in ki ga bodo posredovali z ministrstva za zdravje.
"Večina je dejala, da ima premalo podatkov, da bi se lahko odločili"
Tam je minister Janez Poklukar očitno spoznal, da se zadeve niso lotili na pravi način, zato je v ponedeljek z nastopi po televizijah poskušal zmanjšati škodo - s pojasnjevanjem, kako naj bi se testiranje izvajalo. Po besedah ministra naj bi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ocenil, da je za otroke primernejši odvzem brisa iz zunanjega dela nosu. Zakaj iz nosu in zakaj ne denimo z grgranjem, odgovora včeraj nismo dobili ne z NLZOH ne z ministrstva za zdravje. Je pa minister zatrdil, da gre za neinvaziven poseg, pri katerem naj bi si šolar oziroma dijak doma s palčko, ki bi jo potisnil dva centimetra v nosnici in nekajkrat zaokrožil po njiju, odvzel bris, ki bi ga odčital sam. Prvič naj bi ga v šoli o tem poučilo zdravstveno osebje, dobili pa bi tudi strokovno podprt video. Če bi bil pozitiven, bi poklical osebnega zdravnika, ki bi ga poslal še na PCR-test. Ob tem je minister napovedal, da bi s samotestiranjem lahko pričeli v drugi polovici aprila, saj še čakajo na 300.000 primernih testov, ki jih kupujejo za 1,5 evra za kos. Samotestiranje, ki bo prostovoljno, minister utemeljuje z dejstvom, da se trudijo nekaj narediti, da bi zdaj, ko smo v rdeči fazi, šole 12. aprila ponovno odprli in jih imeli odprte vse do konca šolskega leta.
"Če se ne testirajo vsi, to ni noben pokazatelj!"
A zdi se, da je bila s prvotnim dopisom že storjena velika škoda, saj nekateri ravnatelji srednjih šol, med njimi tudi ravnatelj mariborske Prve gimnazije Herman Pušnik, dijakov oziroma staršev sploh še niso povprašali, ali bi bili zainteresirani za samotestiranje. "Najprej želimo slišati odgovore na dodatna vprašanja, ki smo jih na ministrstvo za izobraževanje naslovili že prejšnji četrtek, ko smo prejeli okrožnico." Nasprotno je predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour včeraj dobivala vse več sporočil kolegov, da se dijaki ne želijo testirati. "Tudi na naši srednji šoli se je za to možnost odločilo le osem odstotkov vseh dijakov. Razlog je zelo preprost. Ukrep je prostovoljen! Učinkovito bi bilo le obvezno samotestiranje. Če se ne testirajo vsi, to ni noben pokazatelj!" opozarja Al-Mansourjeva, ki meni, da so šole že zdaj dokazale, da niso generator okužb, zato bi se ji zdelo bolj smiselno, da bi se še naprej držali zgolj navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki določajo mehurčke, maske v razredih ...
In medtem ko svetovalna skupina in vlada dopolnjujeta vladni semafor ukrepov, je Dijaška organizacija Slovenije včeraj v odprtem pismu ministrstvo za izobraževanje in vlado pozvala, naj se držita svojih obljub in omogočita, da se dijaki v šolske klopi vrnejo 12. aprila. Opozorili so na prejšnje izkušnje, ki so pokazale, da so bile šole vsakič zaprte dlje, kot se je napovedovalo. "Dijaki smo upravičeno zaskrbljeni, da bo tudi tokrat tako. Zato nam motivacija peša, izobraževalni proces postaja vedno bolj zahteven, izobraževalni sistem pa je močno na udaru. Če se bo situacija nadaljevala, pričakujemo tehten razmislek o nadaljevanju šolanja dijakov in dosedanjih prilagoditvah poklicne in splošne mature," so še zapisali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
