Spregovoril je tudi o tem, da je vojna v Ukrajini tako blizu, da mir ni več samoumeven, zato je toliko bolj pomembno izpolnjevati zaveze do zveze Nato.
"To so že stari komentarji," je Šarec odgovoril na vprašanje o tem, ali bo zdaj Črnčec obvladoval celoten varnostni aparat, poleg vojske torej še policijo.
"To poslušam že, odkar je javno znano, da sodelujeva. Pač, to so ... ne vem, kako bi temu rekel, da ne bi koga užalil, zato mogoče ne bom rekel nič. Dejstvo je, da gospod Črnčec ve, kje je njegovo mesto. Ve, kakšne so njegove naloge, tako kot vem tudi jaz in tako kot bo gotovo vedel tudi gospod Poklukar," je prepričan obrambni minister.
Glede postopka za nakup alternativnih osemkolesnikov boxerju je dejal, da se ministrstvo drži predpisanih standardov. "Če bi želeli izbrati točno določeno vozilo, potem ne bi zbrali toliko ponudb, kot smo jih. Prejšnja vlada ni zbirala nobenih ponudb in je šla direktno na boxerje," je izpostavil. Ponovil je, da bo ministrstvo kupilo že preizkušena vozila po načelu vlada vladi, kot so to storili na primeru ameriških štirikolesnikov oshkosh, "ne želimo prototipa ali kaj podobnega".
Kot eno najpomembnejših točk izpostavil še kibernetsko obrambo
Dodal je, da predsednik vlade Robert Golob podpira prizadevanja za oboroževanje in postopno povečevanje obrambnega proračuna na dva odstotka BDP. DZ pa mora predlog nove resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 še potrditi.
Šarec pričakuje, da bo koalicija glede tega dosegla konsenz, saj bodo na podlagi te resolucije vojsko lahko poleg bojnega delovanja opremljali tudi za t. i. dvojno uporabo, "kar se je kot koristno pokazalo tudi med požari na Krasu".
Nedavno odkritje dveh ruskih vohunov v Slovenije razume kot znamenje, da ni idealnega sveta in da je tudi Slovenija vsak dan napadena s take ali drugačne smeri. "Slovenija je zanimiva zaradi svojega geostrateškega položaja, glede na to, da smo na križišču koridorjev," je povedal.
Kot eno najpomembnejših točk je izpostavil še kibernetsko obrambo, saj imamo v državi kritično infrastrukturo, kot denimo jedrsko elektrarno Krško. Ob tem je zavrgel namige, da naj bi hekerji med napadom na obveščevalno službo ministrstva za obrambo prišli do zaupnih podatkov zveze Nato.
Kot je še pojasnil, ni mogoče potrditi, da so bili za kibernetskim napadom na upravo za zaščito in reševanje ruski hekerji, saj informacijskovarnostni dogodki, ki jih beležijo, prihajajo iz različnih IP-naslovov. "Njihovega izvora v tem trenutku ne moremo potrditi," je dejal.