Slovenija ni v politični krizi, se pa nahaja v razmerah povečane politične negotovosti, je predsednik države Borut Pahor presodil ob koncu političnih preobratov polnega prejšnjega tedna. Opozicija ni uspela z ustavno obtožbo, v vladni zasedbi je z odstopom SMC-jeve pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič prišlo do tretje ministrske menjave v tej vladi Janeza Janše, manjšinska koalicijska zasedba pa je bila že v drugo za glas prekratka pri razreševanju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Istočasno se je na ljubljanskih ulicah v petek zbralo nekaj deset tisoč protivladnih protestnikov, ki so jih jasno podprle tudi nekatere opozicijske stranke.
Politična kriza ali politična nestabilnost?
Politolog Tomaž Deželan ocenjuje, da politične razmere niso normalne, lahko bi celo rekli, da so krizne, saj je državni zbor izgubil določeno operativnost: "Ko ena od vej oblasti deluje samo z omejeno operativnostjo, lahko govorimo o krizi, se pa na drugi strani politične krize vse bolj normalizirajo." V tem kontekstu je to po njegovih besedah sicer lahko zgolj še ena od nestabilnosti oziroma kriz, ki smo jo v končni fazi na nek način normalizirali tako državljani kot tudi politika. "Tako izjemna situacija pa danes to vendarle ni," dodaja Deželan. Če bi premier Janša na vnovično glasovanje o Zorčičevi razrešitvi vezal zaupnico, lahko na to po njegovih besedah gledamo kot na reševanje pat položaja v državnem zboru. "Na nek način pa bi me presenetilo, če bi se predsednik vlade za to odločil. Če bi se, pa bi moral biti že precej prepričan v to, da bo v resnici dobil 46 glasov, tako da ne bi šlo toliko za dodaten pritisk na tiste, ki do zdaj niso prispevali svojega glasu za Zorčičevo razrešitev," ocenjuje Deželan. Odločitev za zaupnico brez jasnega zagotovila, da lahko dobi 46 glasov, pa bi bila iz vidika premierja in njegove vlade nesmotrna, ker "vendarle vemo, da se v resnici da vladati tudi z manjšinsko vlado in v situaciji, ko nimaš predsednika državnega zbora iz lastnih vrst", še dodaja politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Iz opozicije: "Na Janši je, da dokaže vladno stabilnost"
Vodja poslancev LMŠ opominja, da je podobno Janša storil že leta 2007, ko je dal tik pred predsedovanjem Svetu Evropske unije na glasovanje zaupnico vladi. Spomnimo, takrat je Janša dejal, da bolj, ko se je bližal datum začetka predsedovanja, bolj je razpadalo temeljno soglasje, ki je bilo doseženo v državnem zboru in med parlamentarnimi strankami o skupnem sodelovanju pri tem projektu. Ob tem je presodil, da je bilo uspešno delo vlade zaradi nastalih razmer ogroženo: "Namesto da bi Slovenija pred svojim drugim izzivom strnila vrste, ji nekateri vsiljujejo razprave o preteklosti in ideološke delitve, vlada pa mora v času največjih naporov v tujini odgovarjati še na nesmiselne obtožbe, ki tja prihajajo iz Ljubljane."
Zloraba pravice predsednika vlade do zaupnice?
Če bi premier Janša dejansko vezal zaupnico na tretje glasovanje o Zorčičevi razrešitvi, profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc opozarja na dve dilemi. Prva se nanaša na vsebino zahteve, saj bi Janša zahtevo za zaupnico vezal na povsem avtonomno odločitev državnega zbora. "Izvolitev ali razrešitev predsednika državnega zbora lahko predlagajo le poslanci, ki o tem lahko tudi edini odločajo. Govorimo o prvi osebi državnega zbora, katere položaj ureja tudi ustava," pojasnjuje Zagorc. Takšna premierjeva odločitev bi bila po njegovi oceni malce nenavadna, sprožila bi tudi vprašanje, ali ni predsednik vlade morebiti šel predaleč, ko gre za spoštovanje načela delitve oblasti in parlamentarne avtonomije. Po drugi strani govoriti, da morajo biti in so poslanci pri odločanju o razrešitvi predsednika državnega zbora popolnoma neodvisni, je po njegovih besedah tudi rahlo pretirano, a zahteva z zaupnico bi vendarle predstavljala pritisk na poslance."Nenazadnje bi bilo malo čudno, da bi poslanci z enim odločanjem odločali o mandatu predsednika vlade in mandatu predsednika državnega zbora," ocenjuje Zagorc. Zadeva bi se sicer že pred glasovanjem lahko zapletla iz proceduralnega vidika. "Prvi po poslovniku državnega zbora, ki odloča o zahtevi za zaupnico, je predsednik državnega zbora. Tisti, o čigar položaju se odloča, bi pravzaprav ocenil, ali ta zahteva za zaupnico izpolnjuje pogoje po poslovniku," pravi Zagorc. V tem primeru je odprto tudi vprašanje, ali bi Zorčič lahko presodil zgolj, ali zahteva za zaupnico izpolnjuje procesne pogoje, ali pa bi lahko sam ocenil, da gre za zlorabo pravice predsednika vlade, da vloži zaupnico.
V koaliciji bodo ugotavljali, kdo pri Zorčiču drži figo v žepu
"Res je, da je bolj komfortno za koalicijo, če ima v svojih vrstah tudi gospodarja parlamentarne procedure. Mi ga zdaj nimamo, imajo ga nepovezani poslanci, ki se pogosto pritožujejo, da baje nimajo mest oziroma sedežev v delovnih telesih, ampak to seveda ne drži," pa pravi vodja poslancev NSi Jožef Horvat, tudi neuradni kandidat za Zorčičevega naslednika. "Ta trenutek ne morem povedati, ali bomo šli še v tretji poskus ali ne," še pravi Horvat.
To ni parlamentarna kriza, temveč kriza vladanja
Nekdanji predsednik državnega zbora iz vrst Zares Pavel Gantar meni, da trenutno ne moremo govoriti o parlamentarni krizi, lahko pa govorimo o krizi vladanja. Ta je po njegovi oceni v državi prisotna že dlje časa in ni povezana s petkovim vnovičnim spodletelim poskusom Zorčičeve razrešitve: "Dejstvo je, da je vladanje v Sloveniji v tem trenutku absolutno krizno, vlada ima izjemno nizko stopnjo legitimnosti, ob tem pa sprejema ukrepe, ki zelo delijo ljudi in ustvarjajo neko vzdušje družbene krize in razcepljenosti, v kateri pa se vlada in njen predsednik počutita kot ribi v vodi." Gantar se sicer strinja z oceno, da je državni zbor v zadnjem obdobju delno omejen, a poudarja, da je parlament še vedno sposoben zasedati in da ima svojega predsednika. Ko gre za možnost, da bi Janša vezal zaupnico na tretje glasovanje o Zorčičevi razrešitvi, pa Gantar meni, da premier tega ne more storiti, saj da ne gre za akt vlade: "To so vsi pravniki jasno povedali. To je jasno vsakomur in tu ni nobene dileme. Sklep o razrešitvi predsednika državnega zbora z vlado nima nič. To je stvar poslancev in premier na to stvar formalno ne more vezati zaupnice." Ob tem pa dodaja, da lahko Janša kadarkoli poda izjavo, da bo odstopil, če poslanci ne bodo zamenjali Zorčiča in izvolili novega predsednika državnega zbora.
Jerajeva: "Proteste imamo že od prvega dne"
Kako sicer v koalicijskih vrstah opazujejo aktualno situacijo in množične protivladne proteste, Krivec pravi: "Mi jo opazujemo z okna, nismo na protestih, ampak opazujemo in ne vidimo nobene težave. Protesti so legitimni do takrat, ko so mirni in imajo nek pameten razlog. Glede na to, da se iz dneva v dan spreminja tema, pa nismo čisto prepričani, da so pravilno zastavljeni." Jerajeva medtem ocenjuje, da je bila udeležba na petkovem shodu dejansko zelo majhna glede na to, da so se protestu priključile vse sindikalne centrale in tudi predstavniki političnih strank: "Če gledamo realne številke, jih je bilo deset tisoč, za 40 tisoč pa vsi vemo, da je pretirano. Proteste pa imamo že od prvega dne. Še preden je vlada prisegla, še preden je kaj naredila, je bil že poziv na predčasne volitve. To vemo, da je pač politično motivirano."
Politične krize v SDS ne vidijo, po Krivčevem mnenju pa v tem trenutku ni inštrumenta, ki bi vzpostavil predčasne volitve, zato na pozive opozicije odgovarja: "Če imajo možnosti narediti predčasne volitev, jih lahko naredijo. Veste pa, da predčasnih volitev ne more nihče umetno narediti, razen v primeru, da se in opozicija in koalicija odločita za to. V tem trenutku nihče nima večine in to ni izvedljivo."