Luka Mlakar
Da opozicija v parlamentu nima 46 glasov, je po besedah vodje poslancev SDS Danijela Krivca znano že nekaj časa, saj "nikoli niso prišli do rezultata, višjega od 42 glasov". Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je na drugi strani ocenil, da tudi vlada v parlamentu nima 46 glasov: "Manjšinska poslanca sta postala jeziček na tehtnici te manjšinske vlade in jo rešujeta. Opozicija ima 43 glasov, vse ostalo je takšna ali drugačna koalicija."
Z njim se je strinjal tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. "Nekatere stranke so pač pokazale, da so kljub temu, da so v opoziciji, še kako koalicijske stranke. Realna opozicija, ki ta trenutek šteje 43 glasov, nima vseh možnosti v državnem zboru, da opravlja svojo opozicijsko vlogo. Najboljša možnost bi bila, da gremo na predčasne volitve." Da so edina pravilna pot predčasne volitve, sta poudarila tudi Maša Kociper iz SAB in Matej T. Vatovec iz Levice. Premierja Janeza Janše v času glasovanja ni bilo v državnem zboru.
Janša: Levica se zavzema za razgraditev ustave, meni pa očitajo kršitve
Razpravo o ustavni obtožbi so zaznamovale polemike med koalicijo in opozicijo. Premier Janša je pred poslanci poudaril, da ima opozicija pravico, da uporabi instrumente, ki so predvideni v ustavi, zakonih in poslovniku držanega zbora. "Mogoče je nekaj narobe s tem, kako se izbira čas. Večino časa, torej 30 let parlamentarne demokracije v Sloveniji, sem bil v opoziciji in smo uporabljali institut ustavne obtožbe, ampak v normalnih časih. Zdaj smo v kriznem času, že več kot eno leto imamo epidemijo, ljudje so umirali zaradi tega," je pojasnil Janša. Ob tem je dodal, da je v ustavni obtožbi "toliko absurdnih stvari, da na vse nima smisla odgovarjati in se prepirati glede tega".
Janša je med drugim dejal, da se je pod ustavno obtožbo podpisala tudi poslanska skupina, ki se v svojem programu zavzema za razgraditev slovenske ustave. S tem je mislil na Levico, ki jo je SDS v enem od osnutkov kongresnih resolucij označila za ekstremistično stranko, katere cilj je tudi odprava parlamentarne demokracije. "Stranka, ki ima v svojem programu zapisano, da bo ukinila parlamentarno demokracijo, in uvedla sistem, kot smo ga imeli pred tem, meni očita kršitev ustave," je povedal Janša.
Zavrnil je tudi očitek, da bi s svojim ravnanjem kakorkoli ogrožal pitno vodo. Kot je poudaril, so se pod te obtožbe podpisali tisti, ki so zbirali podpise za referendum o zakonu o vodah, ki predvideva dodatnih 17 milijonov evrov za vzdrževanje vodotokov in "prepoved gradnje vil ob vodi za vaše tajkune". "Zdaj jaz ogrožam zdravo pitno vodo. Daleč smo prišli," je delu opozicije očital Janša. "Če človek prebere vaš tekst, smo pred propadom, Slovenija bo zgrmela sama vase, kar pa ni katastrofa, je diktatura," je poudaril Janša in dodal, da je realnost drugačna.
Spomnil je na optimistične napovedi Evropske komisije glede gospodarske rasti, ki so po njegovih besedah boljše, kot so bile lansko jesen: "Slovenija je po gospodarski rasti za letos na šestem mestu oziroma v prvi četrtini držav EU, in to na podlagi ocene, ki jo je mogoče konec leta še izboljšati." Očitke o visoki zadolženosti države je zavrnil z besedami, da to prihaja iz ust tistih, ki so "denar delili nevladnim organizacijam in bankam". Premier je napovedal, da bosta v naslednjih tednih pred poslanci tudi zakona o dolgotrajni oskrbi in investicijah v zdravstvo: "Združimo moči in spravimo ta finančni zalogaj čez proceduro čim prej. Apeliram na opozicijo, da vsaj s proceduralnimi potezami ne zavira normalnega dela."
Möderndorfer: Janša ni odgovoril niti na en očitek
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je premierjev nastop komentiral z besedami, da predsednik vlade ni odgovoril niti na en očitek iz ustavne obtožbe. Janša je po njegovih besedah govoril o brezposelnosti, šolstvu, gospodarski rasti, javnem dolgu, zdravstvu in nevladnih organizacijah, nič pa da ni povedal o neimenovanju evropskih delegiranih tožilcih in financiranju STA. "Potem pa nas tukaj prosi, naj v času epidemije ne nagajamo. Predsednik vlade, lahko med epidemijo vsaj vi spoštujete zakon in delate po zakonu to, kar morate delati kot predsednik vlade? To je tisto, o čemer bi se morali pogovarjati," je povedal Möderndorfer.
Spomnil je, da premier kot začasni zdravstveni minister konec lanskega leta ni naročil skoraj milijon dodatih odmerkov cepiv proti covid-19. "Govori o cvetoči rasti gospodarstva in kaj še vse, ni pa mu bilo vredno naročiti cepiva, zato je samo on odgovoren in nihče drug, ne svetovalna skupina za cepljenje ne NIJZ. Predsednik vlade z imenom in priimkom Janez Janša je kriv tudi za vse tiste, ki niso bili pravočasno cepljeni, ker ni bilo cepiv," je ocenil Möderndorfer.
"Pa kdo še verjame temu človeku? Boji se svoje lastne sence, verjame neki domišljijski zgodbi, ki jo ustvarja sam sebi," je dodal poslanec LMŠ. Ob tem je okrcal tudi koalicijske poslance, češ da so postavili državni zbor in položaj te institucije na tako nizko raven s tem, ko so pristali na to, da predsednik vlade odloča praktično o vsem, kar se bo zgodilo v hramu demokracije.
Poslanci glasovali proti predlogu, da se Pahor opredeli do ustavne obtožbe
Poslanci ob začetku izredne seje niso izglasovali predloga, da predsednik republike Borut Pahor poda mnenje o ustavni obtožbi zoper premierja Janšo. Za je glasovalo 36 poslancev, proti jih je bilo 48. Predlogu so nasprotovali SDS, SMC, NSi, DeSUS, SNS, nepovezani in poslanca narodnih skupnosti.
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je v imenu predlagateljev ustavne obtožbe dejal, da imamo v Sloveniji predsednika republike, ki praktično že sedem let pravi, da ni moralna avtoriteta: "Če kdaj, potem je zdaj trenutek, da se predsednik republike zelo jasno opredeli in pove, ali gre dejansko za nevarnost kršenja ustavnega reda in ustave ter kakšno je njegovo mnenje glede tega." O ustavni vlogi predsednika republike obstajajo različna mnenja, a Pahor bi kot najbolj demokratično izvoljen politik v državi moral povedati svoje mnenje, pa če je to všeč vladni garnituri, ki je na oblasti, ali ne, je ocenila vodja poslancev SAB Maša Kociper.
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović pa je dejal, da vlada, ki ne deluje v skladu z moralnimi načeli naše družbe, ki zavestno krši ustavo in ignorira zakone, ki ji ne koristijo, nima z demokracijo nič skupnega: "Takšna vlada je radikalna vlada in to je tisti trenutek, ki zahteva prihod predsednika republike v državni zbor, da se opredeli do ustavne obtožbe." Da bi se predsednik republike moral odzvati na ustavno obtožbo, je ocenil tudi Matej T. Vatovec (Levica): "To so trenutki, v katerih bi oseba, ki zaseda funkcijo predsednika republike, morala povedati svoje stališče. Nenazadnje je to ena od osrednjih vlog predsednika republike v naši ureditvi."
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je na drugi strani ocenil, da zahteva, da Pahor predstavi svoje mnenje glede ustavne obtožbe, ni potrebna: "V preteklosti ste tudi v opoziciji opozarjali, da se posamezne veje oblasti ne smejo mešati. Če bi izglasovali, da se gospod Pahor opredeli do zadev, za katere niti ne vemo, ali je utemeljena kršitev ali ni kršitev, bi na nek način stvari prejudicirali."
Vodja poslancev SMC Gregor Perič je poudaril, da očitki iz ustavne obtožbe zoper predsednika vlade niso utemeljeni in da je v ozadju želja po rušenju aktualne vlade, v katero se želi zdaj vključiti predsednika republike.Da ni potrebe, da se Pahor opredeli do ustavne obtožbe, sta ocenila tudi Franc Jurša (DeSUS) in Jožef Horvat (NSi). "Če predsednik republike pride sem ali pa napiše svoje mnenje glede ustavne obtožbe ali pa ne napiše, bo le še ena od državnih institucij, ki bo pribita na križ," je povedal Horvat.
