"Moja motivacija in samozavest sta porušeni. Kako naj se osredotočim na preostala dva izpita, če ne vem, ali bom lahko ostal tukaj. Imam občutek, da ta država išče način, kako bi nas vse izgnala iz Slovenije." Tako situacijo, pred katero se je pred novim študijskim letom znašel marsikateri študent iz tretjih držav, opisuje 22-letni Stefan Stojkoski iz Severne Makedonije, ki na ljubljanski filozofski fakulteti študira angleščino in španščino.
Konec maja je začela veljati novela zakona o tujcih, ki kot pogoj za pridobitev začasnega dovoljenja za bivanje od tujega študenta zahteva, da na upravni enoti z dokumentni dokaže, da ima na računu za vsak mesec dovoljenja - to se izda za eno leto - 402 evra, kolikor znaša osnovni minimalni dohodek v Sloveniji. Skupaj torej dobrih 4800 evrov, medtem ko je doslej za pridobitev dovoljenja zadostovala pisna izjava staršev oziroma skrbnikov študenta, da ga bodo preživljali. Za marsikaterega študenta, ki večinsko prihajajo iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije - od skupno več kot 7000 tujih študentov naj bi jih bilo 60 odstotkov -, je to lahko nepremostljiva ovira, saj kot so opozorili tudi v Rektorski konferenci, ki ji predseduje rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, "iz bazena republik nekdanje Jugoslavije prihajajo predvsem študenti s šibkim socialnim statusom, ki se je v času korone še poslabšal, zato bo marsikateri tuji študent prisiljen opustiti študij in se vrniti domov ali se sploh ne bo poskušal vpisati na študij v Sloveniji".
V taki situaciji je tudi Stefan, ki pravi, da je doslej denar za študentsko življenje pri nas dobival od različnih sorodnikov, tudi iz Avstralije, iz meseca v mesec. "Zneska, ki ga zahtevajo ob vlogi za začasno dovoljenje, pa ne morem zagotoviti vnaprej in v celoti," poudarja. Želi si, da bi bila novela razveljavljena. "Sploh ne upam pomisliti, kako bo, če mi bodo zavrnili podaljšanje dovoljenja za bivanje in bom po mesecih varčevanja za prevajanje dokumentov za vizum septembra iskal denar za vozovnico za domov."
Levica z novelo za odpravo ovir
V Levici so prepričani, da je vlada s posegom v zakon o tujcih nerazumljivo otežila študentom iz tretjih držav študij pri nas, zato so pred kratkim s 40 podpisi vložili novelo, s katero predlagajo odpravo spornih določb. Pod predlog so se poleg poslancev Levice podpisali še poslanci iz vrst LMŠ, SD, SAB, poslanske skupine nepovezanih in poslanec italijanske narodne skupnosti. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, ali bo novela, če jo bo podprla večina, sprejeta še pravočasno za vse tiste, ki želijo pri nas študirati že v prihodnjem študijskem letu.
Ne napaka ali nerodnost, ampak izbris
Tudi zato so številne organizacije, med njimi tudi Rektorska konferenca, že pred časom tako predlagatelja zakona, notranje ministrstvo, kot ministrstvo za izobraževanje pozvale, da je treba novelo spremeniti, sicer bo mnogim onemogočen študij na slovenskih univerzah. Da bi za dokazovanje finančnega stanja še naprej zadostovala izjava staršev oziroma skrbnikov, kot je to veljalo do sprejetja novele. A kot so nam pojasnili z rektorata mariborske univerze, odgovori in pojasnila, ki so jih dobili od ministrstva, ne rešujejo težav študentov. Na ministrstvo se je obrnil tudi dekan Filozofske fakultete v Ljubljani Roman Kuhar, ki se med drugim sprašuje, čemu je bila takšna sprememba sploh potrebna, če z dosedanjo uredbo glede začasnega bivanja ni bilo težav. "Pojasnitev ministrstva za notranje zadeve, da je bila sprememba vpeljana zaradi evropske direktive, preprosto ne drži, saj evropska direktiva, ki je bila z novelo o tujcih vnesena v slovenski pravni red, nikjer ne zahteva tovrstnega preverjanja razpoložljivih sredstev." Ob tem Kuhar zatrjuje še, da so tuji študenti, ki prihajajo k nam, praviloma odlični študenti, bogatijo naš študijski prostor, tovrstne izmenjave pa tudi našim študentom omogočajo, da del študija opravijo v tujini. Zato se dekan sprašuje, zakaj so prav ti, ki v Slovenijo prinašajo intelektualni potencial, tako zelo ogrožajoči za vladne strukture. "Vse bolj se zdi, da zapis v zakonu, predvsem pa interpretacija, ki je bila poslana na upravne enote, ni bila napaka ali nerodnost. Pred očmi se nam dogaja izbris tujih študent in študentov, ki študija zaradi birokratskih ovir ne bodo mogli nadaljevati in se bodo morali vrniti domov.
Nerazumno in škodljivo za visoko šolstvo
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer internacionalizaciji študija posvečajo veliko pozornost - v študijskem letu 2020/21 so imeli vpisanih 692 študentov iz tretjih držav - pravijo, da težko razumejo zaostrovanje pogojev za študij tujih študentov. "Takšna odločitev je za kakovost slovenskega visokošolskega prostora in ne nazadnje tudi gospodarstva nerazumna in škodljiva, saj omenjeni ukrep poslabšuje uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti in s tem ustvarja merljivo in visoko gospodarsko škodo," je pojasnila Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na fakulteti. V rektoratu Univerze v Mariboru, kjer je tujih študentov desetina vseh študentov, pa so dodali, da takšni postopki in nepotrebna birokracija preprečujejo internacionalizacijo in mednarodna prizadevanja slovenskih univerz.
Številni sploh ne vedo za spremembe
Da gre za nadaljevanje izbrisa, je prepričana tudi 25-letna Marija Jeremić iz Srbije, ki je v Sloveniji končala že srednjo šolo, zdaj pa je na magistrskem študiju primerjalne književnosti na filozofski fakulteti. Takoj ko je izvedela za vsebino zakona, je še z nekaj drugimi oblikovala Iniciativo za tuje študente in začela opozarjati na problematične spremembe. Moti jo, da so spremembe sprejeli z danes na jutri, kar številnim ne daje manevrskega prostora, obenem pa številni dijaki iz držav bivše Jugoslaviji še vedno ne vedo za spremembe. Tudi sama je prepričana, da se bodo septembra po neuspešni prošnji številni prisiljeni vrniti domov. Ker tam slovenske fakultete niso akreditirane, njihova izobrazba ne bo priznana in tako bodo izgubili leta, ki so jih vlagali v izobraževanje. "Očitno želi Slovenija le nizkokvalificirano delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije," še pravi.
Kuhar vsebinskega odgovora z ministrstva za izobraževanje ni prejel, na naše dodatno poizvedovanje pa so odgovorili, da novela zakona o tujcih ne zaostruje pogojev za pridobitev dovoljenja, temveč le spreminja njihovo izkazovanje.