Sestavljanje vlade: V javnosti že krožijo imena najverjetnejših kandidatov za ministre

Najverjetnejši kandidat za mandatarja in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob s potencialnima koalicijskima partnericama SD in Levico začenja pogajanja o sestavi nove koalicije in naslednje slovenske vlade. Po pričakovanjih bo Golob s predsednico SD Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Luko Mescem načel pogovore o kadrovskem razrezu in sestavi ministrske ekipe, po naših informacijah pa bi bil lahko že danes na mizi tudi prvi osnutek koalicijske pogodbe. Znano je, da si želi Golob vlado sestaviti v rekordno kratkem času, nenazadnje je dejal, da želi pri tem prehiteti magičnih 34 dni, kolikor jih je za sestavo Demosove vlade potreboval Lojze Peterle. Prejšnji teden je Golob tako že opravil prve neformalne pogovore z voditeljema SD in Levice. Fajonovi je mandat za koalicijska pogajanja podelil kolegij predsednice stranke, Mesec pa je zeleno luč za pogovore dobil s strani sveta stranke, ki v petek ni sprejel ponujenega odstopa celotnega izvršnega odbora Levice. Vodstvo na čelu z Mescem je odstop ponudilo, ker so z devetih padlli na pet poslanskih mandatov.

SD največ štiri, Levici do tri ministrstva

V javnosti medtem krožijo imena najverjetnejših kandidatov za ministre. Največ resorjev bo glede na volilni rezultat dobilo Gibanje Svoboda, medtem ko naj bi SD dobila največ štiri, Levici pa do tri ministrstva. Predsednica SD Tanja Fajon se bo zavihtela na čelo zunanjega ministrstva, SD pa lahko resno računa tudi na vodenje pravosodnega ministrstva. Kot možni kandidatki za vodenje slednjega se omenja podpredsednici SD Andrejo Katič in Dominiko Švarc Pipan. Katičeva je bila na položaju pravosodne ministrice v prejšnji vladi Marjana Šarca, pred tem je bila v vladi Mira Cerarja obrambna ministrica, Švarc Pipanova pa je bila v Šarčevi vladi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu. V SD naj bi se zanimali tudi za vodenje ministrstev za gospodarstvo in delo. V povezavi s prvim resorjem je že zaokrožilo ime Milana M. Cvikla, pri drugem pa naj bi imeli širši nabor možnih kandidatov, ne zgolj nekdanje ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Ali bosta ti ministrstvi na koncu dejansko pripadli SD, še ni jasno. Kot kandidata za gospodarskega ministra se namreč omenja tudi nekdanjega šefa uprave Luke Koper Dimitrija Zadela iz vrst Gibanja Svoboda, ministrstvo za delo pa želi prevzeti tudi Levica. Slednji bi sicer v koalicijski kombinatoriki lahko pripadli tudi šolstvo in kultura. Po pričakovanjih bo vodenje enega prevzel Luka Mesec.

Pogovori o združitvi liberalnih strank

Medtem že jasno, da bodo pri Golobu prevzeli finančno in zdravstveno ministrstvo. Novi minister za zdravje naj bi postal zdravnik Danijel Bešič Loredan, kar je večkrat potrdil tudi Golob, kot novo ministrico za notranje zadeve pa se omenja nekdanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kdo bo novi finančni minister, za zdaj še ni znano, naj bi bil pa po poročanju N1 v igri za ta položaj finančnik in gospodarstvenik Igor Stebernak. Ministrstvo za izobraževanje bodo po navedbah Goloba razdelili na dva resorja, in sicer na šolstvo in šport ter visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo. Po poročanju Reporterja naj bi enega od omenjenih resorjev vodil nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je na volitvah kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Dve ministrski mesti oziroma položaja državnih sekretarjev iz kvote Gibanja Svoboda pa bi lahko pripadla tudi prvaku LMŠ Marjanu Šarcu in predsednici SAB Alenki Bratušek. Če se bo to zgodilo, je to po oceni naših sogovornikov lahko jasen znak, da se bosta LMŠ in SAB, ki sta neslavno izpadli iz parlamenta, še pred jesenskimi lokalnimi volitvami združili oziroma priključili Golobovi stranki. Pogovori o morebitnem povezovanju in združevanju naj bi med Gibanjem Svoboda, LMŠ in SAB stekli še ta teden, pri Golobovi stranki pa naj bi prejšnji teden odprli svoja vrata za strokovne sodelavce poslanskih skupin LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev. V ozadju se preigrava tudi možnost, da bi položaje na ravni državnih sekretarjev ali direktorjev direktoratov na ministrstvih lahko zasedli nekateri dosedanji poslanci LMŠ in SAB, kot so na primer Jerca Korče, Brane Golubović in Maša Kociper. Ali se bo to dejansko zgodilo, še ni znano, naj bi pa bili združevanju z Gibanjem Svoboda naklonjeni nekateri člani LMŠ, ki ocenjujejo, da bo stranka po izpadu iz državnega zbora sicer težko obstala, podobna usoda pa bi lahko doletela tudi SAB. A do združevanja lahko pride šele po tem, ko bo Golob sestavil novo vlado, ne pa sočasno s sestavljanjem nove koalicije, opozarjajo poznavalci. V LMŠ bodo izide volitev ta teden pretresali tudi na seji izvršnega odbora. Slovo stranke od parlamenta je prineslo razočaranje in jezo, zaradi poraznega volilnega rezultata je vodstvo stranke javno in odkrito kritizirala poslanka Tina Heferle. Odstopa vodstva LMŠ po naših informacijah ne gre pričakovati, prav tako ne razpada stranke, niso pa izključeni posamični prestopi.