Mladi se z lahkoto dokopljejo do alkoholnih in tobačnih izdelkov. Tako se glasi ključna ugotovitev raziskave skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji. Ta je potekala od predlanskega oktobra do lanskega decembra in je zaobjela sto različnih trgovin za nakup alkohola in drugih sto trgovin za nakup tobaka v šestih največjih trgovinskih verigah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju. Po nakup tobaka in alkohola se je odpravilo 25 mladoletnih oseb, starih od 15 do 17 let, in to v spremstvu odraslega posameznika za njihovo varnost, ki je vse skupaj od daleč budno opazoval. Tako so mladi skupno opravili 440 poskusov nakupa oziroma nakupov, pri čemer se je v njihovi nakupovalni košarici nabralo 189 pločevink piva in 185 škatlic cigaret.
Kazni za prekrške
Od 4000 do 33.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki prodaja ali ponuja alkoholne pijače osebam, mlajšim od 18 let, ali osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Enako visoko globa je predpisana, če pravna oseba prodaja tobak, tobačne izdelke in povezane izdelke osebam, mlajšim od 18 let.
Do alkohola lažje kot do cigaret
Kot so včeraj pojasnili govorci na novinarski konferenci, je bil namen raziskave preveriti, kako dosledno različne trgovine po Sloveniji upoštevajo zakonodajo o preverjanju starosti mladoletnih ljudi, ki kupujejo alkoholne pijače ali tobačne izdelke, in kako dosledno prodajo tovrstnih izdelkov mladoletnim osebam zavrnejo. "Prodajalke zakona o omejevanju porabe alkohola in zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v praksi ne izvajajo pravilno in mlade redko vprašajo po osebnem dokumentu. Stanje je precej slabše na področju alkohola kot na področju prodaje tobačnih izdelkov. Velikokrat pa tudi ob pregledu osebnega dokumenta alkoholno pijačo ali tobačni izdelek še vedno prodajo," je poudarila mlada raziskovalka na ljubljanski fakulteti za družbene vede Sinja Čož. Po njenih besedah so nakupe opravili dvakrat: enkrat pred izvedbo tako imenovanih intervencij in drugič po njeni izvedbi. Pri tem so se poslužili dveh različnih tipov intervencij. Ena je bila komunikacijska intervencija, ki je vključevala pogovor s poslovodjami trgovin in razdeljevanje priročnika za pomoč prodajalcem pri doslednem izvajanju obeh zakonov. Druga intervencija pa je vključevala posredovanje tržnega inšpektorja, ki je opravil nadzor nad izvajanjem zakonodaje in dodelil kazen, če ni bila upoštevana.
Manjša dostopnost, manjša poraba
Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: "Ukrepi za zmanjševanje dostopnosti tobačnih in povezanih izdelkov ter alkoholnih pijač so eni od pomembnejših za zmanjševanje uporabe teh izdelkov in škodljivih posledic. Med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih sicer beležimo upad pitja alkoholnih pijač, pri čemer je pomembno poudariti, da v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja."
V Celju in Novem mestu stoodstotno uspešni
Podrobnejši rezultati so razkrili, da so bili po intervencijah mladoletni manj uspešni, prodaja alkoholnih izdelkov je padla za devet odstotnih točk (z 88 odstotkov na 79), prodaja tobačnih izdelkov pa za enajst (s 66 odstotkov na 55). Pri tem je imel na prodajalke večji vpliv obisk tržnega inšpektorja kot komunikacijska intervencija. V Novem mestu in Celju so bili pred intervencijama mladi pri nakupu alkoholne pijače stoodstotno uspešni.
Podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Nina Rogelj Peloza je izpostavila podatek, da je v kontrolni skupini prodajaln, ki ni bila deležna nobene intervencije, močno upadla prodaja tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (z 71,8 odstotka na 56,4 odstotka). To bi lahko pripisali uvedbi napredne zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji leta 2017 ter uvajanju dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov od decembra 2018 do maja 2019. Kontrolni nakupi so bili namreč izvedeni ravno v dveh fazah: tik ob začetku uvajanja dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov in po uvedbi. Rogelj Pelozova je še dodala, da gre za dolgoročno raziskavo, ki bo tudi nadalje preverjala stanje prodaje tobačnih in alkoholnih izdelkov mladoletnim osebam. Ob tem je menila, da je čas, da se začnemo pogovarjati o uvedbi dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač, "saj ta ukrep nikomur ne jemlje pravic, le ščiti otroke in mladostnike, kar je tudi najpomembnejše".