Predstavniki civilne družbe, ki so svoja stališča in podatke zbrali tudi na spletni strani za-savo.si, so na spletni novinarski konferenci danes predstavili namen svojega povezovanja. "Naš osnovni namen je čim prej vstopati v vse postopke v zvezi z nameravano investicijo. Vstopamo v imenu narave, ekosistema, rib, reke - torej vseh, ki ne morejo vstopati sami - in nenazadnje ljudi, ki imamo na koncu od tega posredno največjo korist," je pojasnil Macerl.
Dodal je, da so v podobnih postopkih v tujini nevladniki in civilna družba zelo zaželen partner, v Sloveniji pa v zadnjih letih to pogosto ne drži in so okoljevarstveniki smatrani predvsem za zaviralce razvoja. Po besedah Macerla bodo zahtevali iskanje boljših alternativ pozidavi Save.
"Ne pristajamo na izhodišče, da se bodo hidroelektrarne delale, pogovarjali pa se bomo samo, pod katerimi pogoji. Že na začetku jasno povemo; za nas je izhodišče - ne hidroelektrarnam," je izpostavil Macerl.
Državna pomoč ni dovoljena, razen ...
Na današnji novinarski konferenci so med drugim pod lupo vzeli koncesijsko pogodbo za hidroelektrarne na srednji Savi, ki jo je država sklenila s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE). V njej je zanje problematičnih več točk, je poudarila Maša Cvetežar iz Mladih za podnebno pravičnost.
Med drugim je izpostavila dejstvo, da je bila koncesijska pogodba sklenjena še pred pravnomočnim sprejetjem državnega prostorskega načrta za to območje. Država se je ob tem zavezala k hitremu izvajanju postopkov, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, kar ustvarja dodaten pritisk v prid investitorja. Nenazadnje pogodba omogoča podaljševanje gradnje do 10 let, ko pa Sloveniji te elektrarne ne bodo več veliko pomagale pri reševanju podnebne krize, je opozorila.
Cvetežarjeva je poudarila, da je HSE, ki je sicer v 100-odstotno državni lasti, zasebno podjetje, ki bi moralo tekmovati na prostem trgu. Državna pomoč ni dovoljena, razen v primeru, da jo odobri Evropska komisija. "Zanima nas, če je Evropska komisija dejansko obveščena o vsej pomoči, ki jo v koncesijski pogodbi država načrtuje za HSE," je dejala.
Tako je skupina Za Savo na ministrstvo za finance, okoljsko ministrstvo in računsko sodišče naslovila vprašanja v zvezi z dogajanjem, odgovore še pričakujejo. Proti okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, ki je pred nastopom ministrske funkcije delal v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, pa so podali prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije.
"Radi bi se kulturno pogovorili, še preden se denar začne trošiti"
"Naš namen ni nasprotovati, ampak biti za. Smo za Savo kot nek zelo pomemben element v naravi; Sloveniji je ostalo zelo malo delov rek, ki tečejo prosto," pa je poudaril Rok Rozman iz zavoda Leeway Collective in gibanja Balkan River Defence. "Če je Sava simbol Slovenije in ponos Slovencev in Slovenk, je prav, da damo priložnost javnosti, da ve, kaj se res dogaja in kaj je na tnalu - na eni strani pridobivanje električne energije, na drugi masovno uničenje," je poudaril.
Podčrtal je, da v tujini, celo na Balkanu, že rušijo jezove. V Sloveniji pa bi jih danes gradili in nato čez 10 let rušili. "Radi bi se kulturno pogovorili, še preden se denar začne trošiti," je dejal Rozman.
Prepričan je tudi, da alternative hidroenergiji vsekakor so. A predlagatelj projekta na samem začetku niti ni odprl razpravo za različne možnosti pridobivanja energije. "Upamo, da se bo na tem področju odprla debata tudi z njihove strani," je dejal.
Občine so sicer pristale na sporazum, ki vsebuje program izvedbe infrastrukturne ureditve v podpisnicah. A obljubljene kolesarske steze, ceste in športne objekte je mogoče zgraditi tudi brez gradnje hidroelektrarn, je še podčrtal Rozman. Cvetežarjeva pa je kot prebivalka ene od občin ob srednji Savi iz lastnih izkušenj zatrdila, da so prebivalci občin o načrtih gradnje hidroelektrarn zelo slabo obveščeni in da imajo nevladniki pri nasprotovanju gradnji podporo tudi med domačini.
Na navedbe skupine Za Savo so se kratko odzvali na ministrstvu za okolje in prostor. Bistveni del cilja brezogljične družbe, ki ji ne sledita samo ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenija, temveč tudi Evropa in države v svetovnem merilu, je tudi zamenjava fosilnih za obnovljive vire energije, so spomnili.
"Ministrstvo za okolje in prostor je rešitve, ki so del prizadevanj za vzpostavitev čistega okolja in zdravja ljudi, pripravil skladno s slovensko in evropsko zakonodajo. Če kdo ocenjuje, da je vzpostavljanje brezogljične družbe pravno nekorektno, ima pravico, da o tem povpraša pristojne pravne institucije," so dodali.
